• Urban Kolman

Čas v športu

Postavimo se za sekundo v čevlje lastnika velikega nogometnega kluba. Kaj narediti, ko tvoja ekipa dosega slabe rezultate. Odgovor je jasen. Zamenjati trenerja. Postavimo se na mesto generalnega direktorja NBA franšize. Kaj narediti, ko igralec ne igra po svojih najboljših zmožnostih. Nič lažjega. Preprosto ga začneš ponujati drugim ekipam in ga kasneje zamenjaš (»tradaš«). Vsi igralci, trenerji in v nekaterih primerih različni športni direktorji se ves čas borijo z isto težavo, ki pa jih na koncu zmeraj premaga. To je v modernem športu vse bolj reden pojav – čas. Koncept dajanja časa je tuj lastnikom in direktorjem, ki ponavadi odločajo o usodah trenerjev in igralcev. A če je v preteklosti veljalo, da imajo nestrpne vodilne le nekatere ekipe v različnih športih, je danes jasno, da je koncept potrpežljivosti tuj skoraj vsem. Roman Ambramovič ni več izjema, temveč pravilo.



















Čas je tudi v NBA tuj pojav. (vir: The Smoking Cuban)


Že pogled v nogomet in večje lige da jasno sliko, da potrpežljivosti ni nikjer. V Angliji je West Bromwich Albion po slabem začetku sezone zelo hitro odpustil Slavena Bilića, ki je v zadnjih tednih rezultate izboljševal in na svoji zadnji tekmi celo iztržil remi na gostovanju pri Manchester Cityju. Seveda smo bili priča tudi menjave trenerja pri Chelseaju. Po odličnem začetku so rezultati pričakovano padli in Frank Lampard je moral oditi, namesto njega pa je prišel Thomas Tuchel. Od Lamparda se je pričakovalo atraktiven nogomet, boj za naslov in hkrati v ekipo uveljaviti cel kup zvezdnikov, ki so prišli za velike denarce. Že samo dejstvo, da je to bila Lampardova tretja sezona v vlogi trenerja, je dalo jasno vedeti, da bo prihajalo do občasnih problemov, kaj šele to dejstvo, da je večina okrepitev bila mladih in da se je treba na Premier ligo privaditi. Zadnje večje ime iz nemške lige, ki je sedaj eden najboljših igralcev v Premier ligi je bil Heung-Min Son, ki je rabil dobro leto, da se je privadil na stil in igro v Angliji.


Ne smemo pozabiti, nas to kaj se je zgodilo z Lampardovim naslednikom. Tuchel je bil dokaj neupravičeno odpuščen pri pariškem velikanu PSG, potem, ko je z njimi lani prišel do finala Lige prvakov in seveda osvojil francoski naslov. Sezono so začeli v drugi prestavi, a vseeno začeli dosegati rezultate. Potem pa je okoli božiča po prepričljivi zmagi nad Strasbourgom dobil nogo. Vsaj na podlagi rezultatov je bila menjava trenerja neupravičena, a do nje je vseeno prišlo in po novem letu je na pariško klop sedel Mauricio Pochettino. Argentinec je leto on pol čakal na novo priložnost po tem, ko je v lanski sezoni po slabši formi dobil odpustnico v severnem Londonu. Na klopi Tottenhama ga je nadomestil Jose Mourinho, ki pa se je trenutno znašel v še hujši rezultatski krizi, kot tista v kateri je bil Argentinec, ko je bil odpuščen. Pochettino je v zadnjih 12 tekmah osvojil vsega 14 točk – katastrofalen izkupiček, a kaj ko ima njegov portugalski kolega na zadnjih 12 tekmah vsega 12 točk, če pogledamo zadnjih šest tekem, pa si na lestvici deli predzadnje mesto z WBA. Mourinho ima srečo, da trenutno ni pravih alternativ, ki bi Daniela Levya prepričale v menjavo trenerja.


Seveda pa se nedaleč od Spursov na lestvici, tako tisti pravi kot tisti, ki nakazuje formo, nahajata tudi Liverpool in Arsenal. Pri Liverpoolu je jasno, da bo Klopp dobil čas, a ker je Liga prvakov pomembna kar se tiče fiskalnosti kluba in njihovega delovanja v prestopnem roku, bi neuvrstitev v njo za klub bila katastrofalna. To bi pomenilo zmanjšanje sredstev za igralce in lahko pomenilo samostojen odhod Nemca, ki že slabi dve leti gleda minimalno aktivnost v prestopnih rokih. Ta je klub pripeljala do trenutnih rezultatov in nadaljnjo pomanjkanje okrepitev ne bi pomenilo nič dobrega.

Podobni rezultati, drugačna usoda.


Drugi londonski klub je letos padel v sredino lestvice in kljub nekaj boljših predstavam na ramenih 19-letnika je jasno, da jih poleti čaka nov pomembni prestopni rok. Topničarji se namreč niso odločili in pred nekaj meseci odpustili Mikela Artete, temveč so ga kot vse kaže podprli. Odločili so se, da bodo namesto trenerja poskusili zamenjati ekipo. V nogometu je to velikokrat samoumevna dilema, saj je odgovor dokaj jasen. Menjava ekipe je dražja in dolgotrajnejša od menjava trenerja.

S podobno dilemo se je lani soočal severnolondonski sosed, a se odločil menjati trenerja. Pochettino je s svojimi trenerji dobil odpravnino 20 milijonov, Mourinho plačo v višini 15 milijonov na sezono in tri in polletno pogodbo, sedaj pa je jasno, da bi s predčasno prekinitvijo klub Portugalcu moral odplačati celotno pogodbo, kar pomeni približno 30 milijonov. Poleg tega pa najti še novega trenerja in vse skupaj bi kmalu znašalo čez 100 milijonov za tri trenerske menjave ali povedano drugače, denar, ki bi se lahko zapravil za tri kvalitetne igralce ali pa dva vrhunska. Torej dilema trener ali ekipa le ni tako samoumevna?

Pri Arsenalu so se kot vse kaže odločili za mantro »Trust the Process«, ki je mnogim športnim navdušencem najbrž znana kot nekaj, kar so v zadnjem desetletju slišali v povezavi z Philadelphio 76si v ligi NBA. A tako kot je čas izjema v nogometu, isto velja za košarko. Že sam sistem ekip je narejen tako, da igralec v svoji karieri zamenja malo morje ekip. To velja tako za zveznike v ligi kot »role-playeryje«. Samo vprašajte se, kje letos igra nekdanji soigralec Luke Dončića, Wesley Matthews. Ali pa koliko ekip je zamenjal v slabih treh letih. Ali pa kolikokrat je v zadnjih letih ekipe menjal Chris Paul. V NBA nisi varen niti, če si zvezda – najbrž izjema velja le za največje, čeprav ne smemo pozabiti niti na govorice, ki so lani LeBrona Jamesa selile iz Los Angelesa. Ampak govorimo o času in zvezdnikih in tako moramo omeniti »naš« Dallas. Ko so pred dobrimi letom v tradu dobili Kristapsa Porzingisa, so bili vsi navdušeni. Imeli do drugo zvezdo ob Dončiću, a le leto kasneje se je svet podrl. Porzingis je za v smeti. Čim prej ga je treba odstraniti. Dallas bo zapravil Dončićev talent. Vse skupaj kup sranja. Dončić je še vedno mlad in najverjetneje tudi sam hoče čimprej priti do prstana, a tudi Rima niso zgradili v dnevu. Res je, da je Porzingisova preteklost s poškodbami zaskrbljujoča, a preprosto je stvarem treba dati čas. Če se stvar po treh letih ne izide, je treba priznati, da so potrebne spremembe. Ni pa potrebno po malo slabšem začetku druge skupne sezone porušiti celotne stvari in začeti znova.

Kakšno potrpežljivost ima moderni šport je bilo mogoče videti lani, ko so nekateri zahtevali menjavo LeBrona.


In ravno v tem leži največji problem. Če so bili v preteklosti nestrpni le nekateri redki lastniki, se nestrpnost sedaj ni le razširila na preostale multimiljarderje, temveč tudi na navijače. Vsi so željni takojšnjega uspeha, če pa do tega ne pride, hočejo takojšne spremembe. V dobi družbenih omrežji se je takšna retorika le še poslabšala. Zato so najbolj primerne besede pustimo času čas; v nasprotnem primeru lahko kaj kmalu ugotoviš, da se nisi zavedal, kaj si imel, dokler tega ni bilo več.

31 views0 comments
  • YouTube