• Luka Skarlovnik

Čudežni deček

Updated: Dec 1, 2019

Evo ga. Je bilo skoraj neizogibno, da ga napišemo - prispevek o Dončiću. Upam, da bo malo bolj realno predstavil njegovo pot. Izogibal se bom nepotrebnim presežnikom in izpostavil stvari, ki jih mora izboljšati. Ne me narobe razumeti, Dončić je izjemno dober. Morda celo najboljši v zgodovini, ko govorimo o drugi sezoni v ligi NBA. Hkrati pa ga ne moremo primerjati z LeBronom, Kobejem, Magicom ali s katero drugo kultno legendo. Ime mu je Luka Dončić. Nikoli ne bo stopil v čevlje zgoraj naštetih košarkarjev. Upam in verjamem pa, da bo pustil svoje stopinje.


(vir: rtvslo.si) Dončić v dresu madridskega Reala

Prispevek bo v več aspektih subjektiven, česar se zavedam in se vam zato opravičujem. Preveč emocionalne navezanosti na slovenske Eurobasket izkušnje z glavnim protagonistom zgodbe nam ne omogoča o situaciji razmišljati, pisati in brati popolnoma objektivno. Nenazadnje je sprožil evforijo, v kateri je več kot 2000 Slovencev romalo v Miami na ogled tekme med franšizama, v katerih igrata dva asa slovenske košarke. Da pa lahko razumemo, zakaj je Donke Donke, vas moram popeljat na kratko urico zgodovine.


Njegova pot ga je pripravljala na veličino in mu jo na nek način omogočila. Kot otrok, brez brade in tatujev, se je usedel na letalo in odpeljal v Madrid. Tam je treniral z najboljšimi v Evropi, igral proti najboljšim in se hitro prebil v člansko reprezentanco Reala. Hitro se je pokazala ena izmed lastnosti, ki je za košarkaša svetovnega talenta nujna (ali pa vsaj zelo priporočljiva) - ni ga bilo strah. Da so živci delali se je večkrat pokazalo, ko so se dogajale nenavadne napake, ali pa žoga preprosto ni šla skozi obroč. Ampak v ključnih trenutkih, ko je bilo treba dati koš, je Dončić želel žogo. Ni ga bilo strah poizkusiti. Zadeti. Zgrešiti. V napetih trenutkih je zaživel. Užival. In to ni ostalo neopaženo. Z neizmernim talentom, delom in željo se je začel redno uvrščati v prvo ekipo kluba iz španske prestolnice. Priložnost je zagrabil z obema rokama, jo izkoristil in Real popeljal do naslova Evrolige, sam pa domov odnesel naziv najboljšega igralca.

Luka je igral proti profesionalcem in, mogoče še bolj pomembno, s profesionalci. Ti so mu (na dobro podlago) vcepili miselnost zmagovalca. Naučili so ga leteti na krilih zmag in trpeti ob porazih. Naučili so ga soočanja s pritiskom, ki je nedvomno prihajal naproti.


NABOR


Pred NBA naborom (od tukaj naprej tudi draft), se v športnih pogovornih oddajah ogromno govori o mladeničih, ki so v pretekli sezoni pokazali dovolj, da si zaslužijo eno od mest v prvem krogu nabora. O Dončiću se je govorilo kot o dobrem igralcu, ki nima veliko prostora za napredek. NBA franšize in mediji niso (bili) najbolj naklonjeni mladim evropskim igralcem. Treba je pripomniti, da se skozi zgodovino najde veliko igralcev stare celine, ki niso izpolnili pričakovanj, ker svojega načina igranja niso mogli prenesti na bolj fizičen, hiter in izjemno napadalen stil igre, ki se igra v ZDA. Hkrati pa se odpira vedno več priložnosti za igralce izven Severne Amerike, ki v zadnjih letih naravnost dominirajo. Nikola Jokić, Giannis Antetokounmpo in nenazadnje tudi Dončić, so se razvili v superzvezde lige, čeprav pred naborom niso igrali čez lužo.


Težave pri igri Luke Dončića so mediji iskali povsod. V pomanjkanju atletskosti, v tem, da je imel že pri Realu večkrat neuspešne strelske predstave in da preprosto nima veliko aspektov svoje igre, ki bi jih lahko znatno izboljšal. Lahko skoraj trdim, da so se motili. Iste medijske osebnosti, ki so tolkle po njegovi kvaliteti, ga danes označujejo za izjemen, generacijski talent.


Ta talent je opazil Dallas in na večer nabora pripravil menjavo. Atlanti so ponudili svoj peti izbor in izbor prihodnje leto (če je ta slabši kot peti), v zameno za pravico izbiranja kot tretji. Zamenjava se je zgodila in tako je bil leta 2018 Luka Dončić kot tretji izbran v ekipo Dallas Mavericks. Izjemna situacija, ki je še enkrat omogočila, da pokaže svoj talent. V Dallasu je lani svojo zadnjo, poslovilno sezono odigral Dirk Nowitzki, nemška legenda košarke in veliko ime v ligi NBA. Tako je lahko Luka iz prve vrste opazoval in se učil iz izkušenj, prezence in obnašanja enega najboljših in najbolj priljubljenih košarkarjev, ki je za nameček vso kariero preživel pri Dallasu. Pod okrilje ga je vzel še en veteran, J. J. Barea, ki mu je pomagal pri tranziciji v hitro naravo življenja v NBA in interpretiral trenerjeve nauke. Barea govori tudi špansko, kar je bilo Luki, ki je večino svojih najstniških let preživel v Madridu, blizu in mu je najverjetneje predstavljalo nekaj bolj domačnega, poznanega.

Treba je omeniti tudi trenerja Ricka Carlisleja, ki nasplošno velja za enega boljših in uglednejših trenerjev v ligi, in lastnika franšize iz Teksasa Marka Cubana. Cuban velja za izjemno vpetega in »navijaškega« lastnika. Pomembna mu je zmagovalna mentaliteta in dobrobit franšize, kar ne velja za vse lastnike v NBA, ki na svoje ekipe večkrat gledajo (predvsem) iz ekonomskega vidika.


(vir: www.dallasnews.com) Dončić in Nowitzki

Vse zgoraj našteto je postavilo Dončića v edinstven položaj. Postal je naslednik Nowitzkega, legende franšize v tranziciji. Postal je temelj, okoli katerega bodo gradili, kar ga je že na začetku prisililo, da prevzame vajeti ekipe. Dončić je prišel v situacijo, kjer se je vse pripravljalo na to, da mu predajo štafetno palico, da mu predajo franšizo. Cuban je obljubljal okrepitve, ki jih je pred koncem prestopnega roka tudi pripeljal v obliki latvijskega velikana Kristapsa Porzingisa. Dončić je prišel v ekipo, kjer je lahko eno leto igral svojo igro. Izgubljal, se spoznaval z igro in se prilagajal stilu, ki se igra v NBA. Prišel pa je tudi v ekipo, kjer se je že drugo leto začelo zares. Kljub temu, da govorimo o franšizi v razvoju, je njihova naloga priti v končnico. Tako je Dončić danes v situaciji, ko govorimo o eni najboljših sezon mladeničev v zgodovini.


SEZONA UNO


Dončić je že v samem začetku sezone dokazal, da so se mnogi motili o njem. Na igro v ligi se je hitro prilagodil, saj je zaradi svojega pregleda igre na igrišču poskrbel, da se je tempo prilagajal njemu. Kljub slabim strelskim predstavam, če gledamo na odstotek meta iz igre, je dosegal veliko točk. Vprašanje sposobnosti doseganja košev tudi v NBA je bila ena glavnih skrbi ameriških »poznavalcev«. Dvigoval je nivo igre svojih soigralcev in jih izboljševal. Že v prvem delu sezone si je tako zagotovil naziv novinca leta, čeprav ga je v drugem delu sezone malce zasenčil Trae Young, ki ga je Atlanta izbrala z (Dallasovim) petim izborom. Čeprav so želeli mediji prikazati, da ima Young možnosti, da Luki spelje nagrado novincev, je bilo vsem precej jasno, da Dončiću nagrada ne uide.


(vir: kosarka.info) Dončić in lastnik franšize Mark Cuban z nagrado za novinca leta

Proti koncu prve sezone je Dončićev nivo igre upadel. Kot že omenjeno, procentualno njegove predstave niso bile vrhunske, vedno več je počival, saj Dallas ni imel več možnosti, da v aktualni sezoni kaj doseže – odločili so se za tiho »tankanje« (nekakšno namerno izgubljanje), da poskušajo osvojiti enega od prvih petih izborov na letošnjem naboru, saj v tem primeru izbora ne bi prejela Atlanta. Tankanje se jim ni posrečilo, si je pa po koncu sezone Dončić lahko prvič po skoraj letu in pol privoščil zaslužen počitek. Skoraj takoj po koncu sezone z Realom se je odpravil v ZDA, da nadaljuje sezono, tokrat v NBA. Daljši počitek nas pripelje do danes. Do druge sezone slovenskega čudežnega dečka, ki ruši prepričanja javnosti, da ima njegov talent mejo. Ruši tudi neštete rekorde, čeprav jih je precej veliko nerelevantnih. In čeprav javnost na to skoraj pozablja, poleg izjemnih individualnih predstav zmaguje tudi njegova ekipa. Ekipa, ki po prepričanju mnogih ni imela realnih možnosti za uvrstitev v končnico, danes pa vztrajno lovi najboljše.


SEZONA DOS


Ko pišemo o Lukovi drugi sezoni, je potrebno omeniti neznanke, s katerimi smo se soočali. Največja je bil seveda Kristaps Porzingis, Latvijec, ki je s poškodbo kolenskih vezi v Dallas med sezono prišel v menjavi z New York Knicksi. Strgane križne kolenske vezi so poleg poškodb ahilove tetive ena najhujših poškodb v košarki. Če govorimo o 221cm visokemu in skoraj 110 kg težkemu Porzingisu, je to okvir telesa, ki ga takšna poškodba lahko še posebej prizadene. 24 let star igralec je bil pred poškodbo ena od vzhajajočih zvezd lige, ker pa je bil od tekmovalne košarke odsoten kar 18 mesecev, nihče ni zares vedel, v kakšnem stanju se bo vrnil in če sploh lahko doseže svojo staro formo.


(vir: www.dallasnews.com) Dončić in Porzingis

Poleg Kristapsa se je Dallas nadejal še drugih okrepitev iz bazena enega najboljših »prostih trgov« (od tu naprej tudi »free agency«) v zgodovini lige. Poleg zvenečih imen in superzvezdnikov je nove delodajalce iskalo veliko igralcev, ki sicer izrazito ne izstopajo v nobeni od košarkarskih kategorij, so pa izjemen dodatek svoji ekipi, nosijo del bremena in so v pomoč zvezdnikom, ki jih v našem primeru predstavljata Luka Dončić in Kristaps Porzingis. V najboljšem primeru je bil Dallasov free agency razočaranje. Potrebovali so (in še potrebujejo) igralca na položaju centra in branilca, ki lahko zadane z razdalje. Za slednji položaj so ciljali predvsem na Dannyja Greena, večkratnega prvaka lige in izrazitega strelca iz razdalje, ki bi ogromno pripomogel tudi k razrešitvi obrambnih težav, s katerimi so se soočali, a Green je podpisal pogodbo z Los Angeles Lakers. Ker zvenečih imen niso uspeli pridobiti med svoje vrste, so poskušali razočaranje omiliti s podpisom Setha Curryja, strelca, ki je v začetnih fazah sezone razočaral, in Bobana Marjanovića, velikana iz Srbije, ki predstavlja vsaj zadovoljivo menjavo na položaju centra.


Ekipa se med poletjem ni izboljšala po pričakovanjih, je pa na svoji igri in predvsem fizični pripravljenosti delal Dončić. Na Instagramu so zaokrožile slike njegovih treningov, mediji so se o njih pogovarjali, Luka pa se je o njih šalil. Danes verjetno tudi zaradi tega igra na višjem nivoju, po njegovih besedah je počutje skozi tekmo boljše, saj lahko dalj časa vztraja v najvišji prestavi. Druga sezona je do zdaj skoraj pravljična. Prepričanje mnogih, tudi nas pri Republiki, je, da je to najboljša druga sezona v zgodovini lige NBA. Luka igra na nivoju, ki ga trenutno postavlja med kandidate za najboljšega igralca sezone.


Tu pridemo do dela, ki bo najmanj novinarski. Trojnim dvojčkom in podobnim statistikam ne bom namenjal veliko časa, o tem je govora povsod drugod. Raje bi govoril o njegovi igri. Zgleda preprosta in čudovita. Stvari se loti počasi in z glavo, kar več kot nadomesti pomanjkanje atletskosti in pošastnih zabijanj. Je več kot 200 cm visok organizator igre, kar ga vseeno spravlja v edinstven položaj, ko je načeloma višji in močnejši od obrambnih igralcev, ki ga pokrivajo. Igra počasi, po svojem tempu, kar je redka lastnost. Njegove poteze so elegantne in natančne in kljub pomanjkanju eksplozivnosti lahko v danem trenutku pride do željenega položaja na igrišču. Njegova največja kvaliteta je razigravanje soigralcev in podaje, ki jih je bila sposobna le peščica igralcev v zgodovini. Svojo igro popestri z občasnimi step back trojkami, ko med preigravanje stopi korak nazaj in poizkuša zadeti met iz za črte za 3 točke. To je poteza, ki jo največkrat vidimo v najbolj gledanih krajših posnetkih na spletu, zaradi težavnosti pa hkrati en njegovih najmanj učinkovitih metov. Njegova igra je tekoča in naravna. Njegovi trojni dvojčki niso prisiljeni. Igra za ekipo, tako da ima njegova statistika pomen. Zaradi višine pobere pomembne skoke, ki omogočijo hiter prehod iz obrambe v napad. V napadu išče najboljšo možnost za doseganje novih točk. Lahko prodre v raketo, vrže iz razdalje ali najde prostega soigralca. Nase povleče več obrambnih igralcev, kar omogoča več prostora in možnosti drugim igralcem na igrišču. Vse tiste čudovite statistike, o katerih tako radi beremo v medijih, pridejo same po sebi. V tretji četrtini ima lahko 30 točk, pa ne veš, kdaj jih je dosegel. To je kvaliteta našega čudežnega dečka. Njegovi nastopi nekaj pomenijo. S takšno statistiko ekipo pripelje do zmage. In zmaga je tisto, kar mu največ pomeni. Več kot številke ob njegovem imenu. In zato lahko upamo in verjamemo, da se v njem skriva bodoči prvak lige NBA.


(vir: hoopshype.com) Dončić v dresu Dallas Mavericksov

Moram pa se dotakniti tudi njegovih pomanjkljivosti. Dončićeva obramba je na podpovprečnem nivoju. Toliko miselnega repertoarja, ki ga predstavlja v napadu, mu v obrambi manjka. To je področje, kjer se lahko in se mora izboljšati. Že prej sem govoril o njegovem telesnem okvirju, ki mu lahko še kako koristi tudi v obrambi. Je večji in močnejši od večine igralcev, ki jih mora pokrivati. Njegove dolge roke lahko uporabi za zapiranje prostora in več ukradenih žog. Mora se bolje postavljati in preprečevati prodore ter pomagati soigralcem, če jih nasprotnik preigra.


Omenjal sem že, da glede na odstotke meta njegova statistika ni rožnata. Čeprav skupno v letošnji sezoni (na dan pisanja) iz igre zadane spoštljivih 48,6 % metov, mu manjka predvsem zadetih metov za tri točke. Izza te črte Dončić meče 32,5 odstotno, kar se mora glede na njegov stil igre izboljšati. Razlog za nižje odstotke iz razdalje so najverjetneje tudi neizdelani in zahtevnejši meti, ki bi se jim lahko izognil. Za primerjavo, lanski najkoristnejši igralec lige Giannis Antetokounmpo, katerega glavna pomanjkljivost je ravno met iz razdalje, ki je po mnenju mnogih izredno porazen, izza črte za tri točke v letošnji sezoni meče 29%, kar ni veliko slabše od Dončića. Občasne trojke čez nasprotnega igralca, z velike razdalje ali pa v ključnih trenutkih tekme so seveda težje in neizogibne, mora pa poskrbeti, da ne postanejo praksa.


Prostih metov Dončić še zdaleč ne izvaja slabo. Letos je odstotek zadetih metov dvignil za več kot 10 % v primerjavi z lansko sezono, na 82,4 %. Glede na to, da lahko večkrat z lahkoto pride na črto prostih metov, jih lahko vključi kot enega glavnih orožij svoje igre. Večkrat se zgodi, da v ključnih trenutkih igre ne zadane kakšnega od priigranih metov, kar se lahko ekipi maščuje v obliki poraza.


V hvalospevu sem pisal, kako se Dončić v napadu odloča pravilno. V dani situaciji se bo odločil za pravo potezo, bodisi je to met, podaja ali izsiljena osebna napaka nasprotnika. Ta sposobnost pravilnega odločanja pa občasno izgine v najbolj pomembnih trenutkih, ko se lomi tekma in sta ekipi v zaključnih fazah izenačeni. V teh situacijah je žoga v Dončićevih rokah, kar je pravilno in razumljivo. Njegova naloga je, da priskrbi točke, a v teh trenutkih prevečkrat pozabi na ekipo in poskuša vse storiti sam. To lahko vodi do izgubljenih žog, ki lahko Maverickse stanejo tekme. Če za primer vzamem tekmo proti San Antoniu, ko je Dončić poskrbel še za eno neverjetno individualno predstavo in zaključil z 42 točkami, 11 skoki in 12 asistencami. Manj kot minuto do konca je izgubil žogo, kar je vodilo v napad Spursov, ki so zadeli in se približali na le dve točki zaostanka. Kljub temu, da je sledila Lukova (ponovno zelo težavna step back) trojka, ki je v končni fazi Dallas popeljala do zmage, je v zadnjem napadu ponovno izgubil žogo, ki se je nato v gneči več igralcev odbijala in na koncu vseeno pristala v Dončićevih rokah, kar je sledilo do podaje za nove točke Mavericksov. V tem primeru so s kančkom sreče zmagali, ker so bili oni tisti, ki so v zaključnih fazah vodili. Ne gre pa spregledati dejstva, da je Dončić v zadnjih treh napadih dvakrat zaradi nepotrebnega preigravanja izgubil žogo.


Lahko bi še in še pisal o tem, kaj Luka je in o tem, kaj ni. Vse, kar lahko rečem je, da uživajmo v njegovih predstavah, dokler trajajo. Ker je talent svetovnega kova, čudežni deček, ki je pomagal spisati slovensko košarkarsko pravljico. Lahko postane eden najboljših košarkarjev, ki so igrali na velikih igriščih. Lahko postane najboljši slovenski športnik v zgodovini, kar v našem športnem narodu ne bo lahka naloga. Njegove tekme so všečne in atraktivne, ker uživa v svojem delu. Star je 20 let in igra kot veteran. Javnosti kaže nekaj, česar še ni videla. Osvojil je srca navijačev in podporo medijev. Prav je, da se uči iz napak. Prav je, da tudi javnost te napake opazi. Nedvomno pa je prav, da smo nanj ponosni, da gledamo njegove tekme in se zavedamo redkosti njegovega talenta.

0 views