• Niko Hari

Šahovski Beckham: Magnus Carlsen

Za razliko od stereotipičnega šahista v osnovni šoli z zobnim aparatom in mozoljavim obrazom, je Magnus Carlsen šahovska rock zvezda. Ne spominja na tiste like iz ameriških filmov, ki so jim kradli hrano, jih zapirali v omarice, ali jim kako drugače iz dneva v dan grenili življenje. Je prvi šahist po Robertu Jamesu Fischerju, ki je zajahal valove ''mainstreama'' in postal prepoznaven tudi med ljudmi, ki ne znajo položiti figur v začetno pozicijo na šahovnici.


Sicer se vzpon Bobbyja Fischerja in Carlsena v svet slavnih močno razlikuje. Fischer je postal zvezdnik, ker je Američan, kakopak. Hladna vojna, oboroževalna tekma in dirka na Luno, so zaznamovali čas po 1945. Le redki vedo, da je konflikt med ZDA ter Sovjetsko zvezo potekal tudi za šahovsko ploščo. Sovjeti so ''harali'' šahovski svet v dvajsetem stoletju (Botvinik, Tal, Spassky, Petrosian, Karpov in kasneje Kasparov). Za ameriško protikomunistično propagando pa je bila zgodba o Američanu, ki je premagal sovražnike kapitalizma, edina tematika vredna omembe, vse do danes. Ne morem reči, da Fischer ni bil fenomenalen šahist, morda celo najboljši vseh časov po dominaciji nasprotnikov. Kakor pri vesoljski dirki, kjer so Sovjeti prednjačili v dosežkih (Gagarin, Sputnik 1, Laika) vse do pristanka Armstronga in Aldrina na Luni, je bila tudi v šahovski naraciji zgodovine Amerika zmagovalka ''intelektualnega'' dvoboja.



Legendarni Bobby Fischer. Vir: Chess24


Naš protagonist ima popolnoma drugačno zgodbo. Carlsen je postal ''zvezda'' enaindvajsetega stoletja, ker se z njim in njegovim življenskim slogom lahko poistovetimo tudi običajni smrtniki. Zaradi njega na šah ne gledamo več kot na nekaj nedoumljivega in izjemno težkega, ampak kot nekaj, česar se lahko loti vsak izmed nas. Rad ima TV serije (Seinfeld je njegova najljubša), nogomet in košarko, pa še Fantasy Premier League igra, kako vsakdanje! V intervjujih ne daje občutka, da je intelektualno na desetkrat višjem nivoju od vseh ostalih (kot ga je dajal Fischer, čeprav verjetno večjega čudaka šport še ni videl – no, z izjavo o ploščati Zemlji je košarkar Kyrie Irving prišel dokaj blizu).


Carlsen obožuje tudi konvencionalne športe. Vir: sportscapitoldc.com


Carlsenova zgodba o uspehu se je začela, ko je bil njegov glavni življenjski cilj premagati sestro, vendar mu to nikakor ni uspelo. Sprva mu šah ni predstavljal užitka, ravno nasprotno, zdel se mu je prezahteven. Rivalstvo s starejšo sestro mu je dalo motivacijo, da je v revijah začel preučevati igre najboljših na svetu in kaj kmalu se je zgodilo, da je sestro premagoval z zavezanimi očmi. Verjetno najbolj pomemben podatek njegovega družinskega življenja je, da so njegovi starši bili Carlsenu v izjemno podporo (za razliko od Fischerjevih). Oče in mati ga v šah nista silila, dojemala sta ga kot hobi. Zaradi igrivega odnosa do šaha je Magnus šport vzljubil in v njem postajal vse boljši. Ko sta videla, da je njegov potencial tako visok, da lahko postane najboljši vseh časov, sta ga izpisala iz šole (ki je tako ali tako ni maral, saj je sovražil institucionalno izobraževanje) in družino peljala na daljše potovanje, polno šahovskih izzivov za majhnega Magnusa.


Carlsen je imel idealne pogoje za uspeh. Vir: drugoi.livejournal.com



Leta 2003 je pri 13-ih letih osvojil IM naslov (international master, nekakšen šahovski čin – stopnico pod najvišjim: GM ali velemojster). Niti ni izpolnil velemojstrske norme, pa je že poskrbel za enega največjih šahovskih presenečenj (morda celo) vseh časov. Leta 2004 mu je uspelo iztržiti neodločeno partijo z takrat najbolj renomiranim šahistom Garryjem Kasparovom. Veliki Kasparov je Carlsena podcenjeval. Na njuno tretje in zadnje soočenje je prišel pozen, raztresen. Štirinajstletnega Magnusa to ni zmotilo in potezo za potezo je Kasparovu jemal dih in pogum. Azerbajdžancu se je pred očmi stemnilo, ko je ugotovil, da pozicije na šahovnici ni mogoče dobiti. Bila je mrtva, neodločena. Po neverjetnem uspehu je Magnus začel mleti s konkurenco, vzpenjal se je po lestvici najboljših šahistov. Prvo mesto na FIDE lestvici je prevzel pri komaj devetnajstih letih. Ima najboljši šahovski ''rating'' vseh časov: 2882 (v maju 2014) in lovi Kasparova kot najdlje prvostoječi šahist na FIDE lestvici. Trenutno je prvak v vseh treh najpomembnejših različicah šahovske igre: v klasičnem, pospešenem ter hitropoteznem formatu.


Njegove partije so vredne analize, saj igra z natančnostjo računalnika. Verjetno najslabši del njegove šahovske igre je otvoritev, čeprav je tudi tam med najboljšimi. Magnus je tako odličen, da tudi njegove slabosti merimo na mikroravni. V končnici igre je znan po tem, da iz kamna zna iztisniti vodo. Tudi ko pozicija na šahovnici ne kaže njemu v prid, mu uspe. Igra intuitivno, potezo vidi takoj, nato jo analizira na vse možne načine. Na koncu odigra tako, kot je mislil v prvi sekundi, kar je za šahista na tako visokem nivoju fenomen.




Kritiki Magnusu očitajo, da ni dominanten svetovni prvak. Res je, da je izjemno število njegovih partij končanih z remijem, na turnirjih pa ga po navadi rešujejo hitrejši formati, ki ob neodločenem izidu v klasičnem formatu določijo zmagovalca. Tako se je na primer ''izvlekel'' proti Fabianu Caruani v obračunu za svetovnega prvaka. Nasprotnika sta v klasičnem formatu vseh 12 partij odigrala neodločeno, Carlsen pa je naslov osvojil po ''tajbrejku'' v pospešeni različici.


Kritiki se na šah spoznajo bolj od nas v uredništvu, vendar je trditev, da Carlsen ni dominanten, absurdna. Ravno v času pisanja tega članka je postavil svetovni rekord, odigral je namreč 111 partij brez poraza na najvišjem nivoju. Trenutno je Carlsen nepremagljiv, dominira pač na svoj način.


Če se boste še kdaj spraševali, kdo je lep fant z izjemno umsko kapaciteto, kariero v manekenstvu ter izredno simpatičnim smislom za humor, zdaj veste: to je Veliki Magnus.





81 views