• Niko Hari

Športna požrtija za telebane


Zamislite si hipotetični primer: tekma leta, Dončić igra v finalu lige NBA, nogometna reprezentanca nastopa na svetovnem prvenstvu, Slovenci so glavni favoriti na poletih v Planici, vi pa ste povabili prijatelje na skupen ogled športnega dogodka. Zadnja trditev je glede na trenutno situacijo še najmanj verjetna, čeprav bi prej stavil, da se pandemija COVIDA-19 konča jutri, kakor pa, da se naši nogometaši kaj kmalu uvrstijo na veliko tekmovanje. Pa vendarle.


Pravila vljudnosti oziroma bolje rečeno zdrava kmečka pamet vam narekuje, da svoje prijatelje pogostite s kakšnim obrokom in osvežilno pijačo (če je na sporedu nogomet bi verjetno prav prišla kakšna z vsebnostjo več kot petih promilov alkohola). Nič se ne bojte, dragi prijatelji s fobijo do štedilnikov, vaš Mesija je tu. Tudi sam sem še do pred kratkim le bledo gledal ob mojstrskem vihtenju metlice katere izmed žensk v svojem življenju ob peki palačink, med tem ko sem sam skoraj zakuril hišo ob klavrnih poskusih impersonacije Gordona Ramsaya. Pred vami, kuharskimi ekvivalenti trojk Bena Simmonsa je vodnik po najlažjih, a vseeno fenomenalnih jedeh, primernih za uspešen družabni večer. Naj vas popeljem skozi štiri runde boksarskega dvoboja med vami in misterioznim prostorom imenovanim kuhinja – upajmo, da brez odgriznjenih ušes (ali spiš mirno, Evander Holyfield?).


Vir: Eater NY



Preden začnemo, naj vam povem tri zlata pravila kuhinje, brez katerih ni mogoče ustvariti okusne jedi:


1. Vsak recept lahko prilagodite svojim željam, prehranjevalnim dietam in moralnim preferencam.

2. Ne komplicirajte in vedno okušajte svojo jed sproti

3. Uživajte. Navijte Mileta Kitića, Beyonce ali Cannibal Corpse do konca. A se sploh zavedate, da boste v kratkem jedli kot kralj?


RUNDA 1: Načo


Vir: iambaker.net


Najboljši okusni prijatelj vseh kuharskih začetnikov je dobri stari načo (pa ne tisti, ki igra pri madridskemu Realu, da ne bo pomote, pa čeprav bi kot navijač Barcelone vsakega nogometaša Belega baleta najraje vrgel na ogenj). Na koruzni tortilija čips, sicer ameriško pogruntavščino, ki pa najverjetneje izvira iz mehiške kulinarike (sumljivo podobna jed totoposom in tostadam, za tiste malo bolj uka žejne), lahko vržete dobesedno vse kar je užitno, razen brstičnega ohrovta. Če vaši prijatelji jedo brstični ohrovt, jih prosim ne vabite na svoje dogodke.


Za tiste najbolj lene je dovolj, da stopite v prvo bolje založeno trgovino, kupite par vrečk čipsa ter nekaj omak in s tem izpolnite svojo nalogo dobrega gostitelja. Po drugi strani pa lahko v le nekaj minutah pripravite samostojno jed, ki bo svetlobna leta nad duhomornim čipsom iz vrečke.

Vaš prvi podvig se ponovno začne v trgovini. Ni si treba uničevati dneva s poskusom priprave domačega čipsa, tisti iz trgovine bo več kot odličen. Poleg čipsa na tej točki vašega vstopa v svet restavracijskih chefov lahko kupite še vrsto drugih stvari, ki gredo zraven. V osnovi priprava odličnega načota poteka nekako takole: Na pladenj (kakršnega pač imate pri roki) posipate čips iz vrečke. Naj mi še nekdo pove, da je kuhanje težko. Po čipsu lako nato eksperimentalno raztrosite še ostale dobrote. Moji osebni favoriti: nasekljana čebula, strt česen, paprika, čili, hrustljava slanina, katero popečete v ponvi brez vsega, še olja vam ni treba dodati, saj ima slanina čisto dovolj maščob sama po sebi, da se ne bo prijela na ponev, koruza iz konzerve in rjavi fižol.


Za mesoljubce pa še ena finta. Tako kot recimo za bolognese omako lahko prepražite najprej čebulo, dokler ne postane ''steklena'', nato pa dodate še mleto meso. Lahko svinjsko, goveje, mešano, zaradi mene tudi slonovo. Zadevo dajte prej posoliti in popoprati, dodate lahko še eksote slovenske kuhinje kot so: mleti česen, kajenski poper in dimljeno papriko. V bistvu lahko dodate začimbo po želji, dokler to ni kumina. Pojdite v kuhinjo, vzemite zalogo te nagnusne začimbe in jo spustite po školjki v kanalizacijo. Zahvalite se mi lahko kasneje. Meso pražite, dokler ne postane sexy rjavo in ga nato dodate ostalim dobrotam na vašem čipsu.


Ostane le še sir. Po vaši mojstrovini sedaj lahko naribate dobesedno kakršenkoli sir, ki vam je okusen. Sam prisegam na čedar, mocarelo ali dimljen sir. Vaš OG sir lahko nato še prepojite z načo sirom iz trgovine ali pa ga skušate ustvariti sami. Celotno zadevo sedaj samo še vržete v pečico, nastavite jo na grill opcijo (to je tista ikonica na štedilniku trikotniki, malo iščite, saj bo) in počakate, da se sir raztopi – jaz počakam dokler ta malo ne porjavi.


Evo. 15 minut dela, izdelek pa tako dober, da si obližeš prste.


RUNDA 2: Natrgana svinja



Pulled pork burger z dodatkom. Vir: cannabis.wiki


Kralj živali, dokler ne okusim leva. Pulled pork je še ena jed ameriškega juga. Izgleda blazno kompleksno, a je dobesedno najlažje pripravljena ''specialiteta'', kot nalašč primerna za večje skupine ljudi. Ob tej jedi boste tudi navijači Arsenala optimistično pogledali v prihodnost.

Gre za velik kos mesa, sam najraje uporabim svinjsko pleče brez kosti. Kilogram in pol bo več kot dovolj, da nasiti tudi najbolj lačne športne navdušence. Priprava mesene poezije je vse prej kot težka: dan pred peko celotno površino pleč rahlo premažite z gorčico, sledijo začimbe. Najpomembnejša, kot vedno, je seveda sol. Ne bojte se konkretno nasoliti vašega kosa mesa, še enkrat ponavljam, to ni ''šnicl'', to je pol prašiča. Sledijo poper, dimljena paprika, rjavi sladkor, česen in čebula v prahu, kajenski poper ter malo čilija v prahu. Poljubno začimbo lahko odvzamete ali dodate, živimo v demokraciji. Ne obremenjujte se z doziranjem. Lahko si poiščete točne količine na spletu, a je čisto v redu delati ''od oka''. Poskrbite le, da je celotna površina pleča popolnoma prekrita z začimbno mešanico.


Napočil je dan D. Trenutek, ko bodo vaši kolegi predali ključe svojih avtomobilov, svoje bančne kartice in partnerice. Osvojili boste srca vaših največjih sovražnikov. Imate dve opciji. Tisti, ki se ponašate z žarom na oglje (takim ki je zmožen regulirati temperaturo in se ga da pokriti), boste vašo ''mašino'' pripravili za indirektno peko. Velike besede, ki pomenijo noro enostaven način priprave jedi. Brikete ali oglje, odvisno kaj leži v garaži, nasujete na eno stran žara, na drugo stran pride vaš kronski dragulj, pleče. Dajte vse od sebe, da žar spravite na 150 stopinj Celzija. Ko vam to uspe, žar pokrijete in naslednje štiri ure niti ne pomislite, da bi ga odprli. Tisti malo bolj ''fensi'' lahko briketom dodate namočene sekance, meni najljubši so iz lesa češnje. Tako boste ustvarili dim, ki bo prepojil vaš slasten kos mesa. Na mesto, kjer ni oglja lahko postavite posodo z vodo, ki bo meso ohranjalo kar se da sočno. Po štirih urah (po potrebi dodajate oglje ali brikete, da obdržite svetih 150 stopinj) meso zavijete v folijo in ga 3-4 ure pečete na enaki temperaturi, na vsako uro lahko meso odvijete in ga pošpricate z mešanico jabolčnega soka in kisa. Lahko uporabite samo vodo, lahko pa ste pravi chef in uporabite jušno osnovo. Po sedmih do devetih urah peke je meso skoraj nared. Sedaj je čas, da ljubezen vašega življenja odvijete in premažete z barbecue omako. Na tej točki vam dovolim, da pleče položite direktno nad ogenj in hrustljavo zapečete omako na meso.


To je to, to je cela znanost. AMPAK POČAKAJTE. To še ni vse. Meso lahko sedaj zavijete nazaj v folijo in ga pustite da si odpočije od mukotrpnega osemurnega delovnika na žaru. Dvajset minut bo dovolj. Če vam je uspelo priti do te točke, bi meso moralo biti tako rahlo, da razpada že ob malo gršem pogledu.


Tisti, ki žara primernega za dimljenje, nimate na razpolago, se ne utaplajte v skrbeh. Začinjeno meso boste položili na posteljico iz čebulinih polovičk na pladenj za peko z malo višjimi stranicami. Dno zalijte z jušno osnovo (beri: jušno kocko raztopite v vodi), zadevo prekrijte z alufolijo in voila. Zadevo pecite na 160-170 stopinj Celzija tam nekje štiri do pet ur. Če niste gotovi, da je vaš projekt nared, z vilico preizkusite rahlost mesa. Če ta ni po vaših željah, pleče pustite v pečici še za kakšno uro. Peka mesa ni točna znanost, vsak kos je drugačen, prav tako je drugačna vsaka pečica. Ne bojte se. Po končani peki v nek lonec zlijte sok mesa, čebule in jušne osnove. Nikakor ga ne zavrzite, najboljša omaka je vedno tista, v kateri se meso pripravlja. Enako kot pri žaru pleče premažete z barbecue omako in dokončajte v štedilniku na žar funkciji (pomnite tovariši trikotnike o katerih sem že razlagal?). Če je nimate, bog pomagaj, meso dokončajte na najvišji možni temperaturi, da omaka rahlo poogleni. Tudi pri tej tehniki pustite pleče, da si odpočije.


Postrezite z burger žemljciami, popečete lahko običajne ''kajzerice'', zaradi mene ržen kruh. Trgani svinjini se odlično poda coleslaw: naribano zelje in korenje prelito s pinjencem, dodate lahko sok limone, sol in poper.


Na enak način, s tehniko ''low and slow'', lahko pripravite nešteto mesnih dobrot. Od svinjskih in govejih rebrc, do govejih prsi (brisket). Vse deluje po enakem principu, le čas peke variira od kosa mesa.



RUNDA 3: Čili kon karne


Vir: Deliciousmagazine.co.uk


Na tej točki bi se rad opravičil vsem vegetarijancem in veganom. Preverjeno lahko za ta recept ''razdrete'' tudi veganske čevapčiče, jed bo odlična tudi brez mesa.


Vso umetnost bomo naredili v enem loncu, da bo na koncu manj pomivanja posode. Podobno kot pri načotih tudi tu pripravite mleto meso, kot da bi delali bolonjsko omako. Na olju prepražite čebulo in česen, dodate poljubno količino mletega mesa. Ne pozabite soli, popra in morebitnih ostalih začimb. Lahko kupite že pripravljeno mešanico za čili kon karne, nima veze. Ko je meso konkretno porjavelo, dodate paradižnikovo mezgo, po okusu lahko dodate paradižnikov koncentrat ali kečap, odvisno od preferenc. Dobro premešajte in počakajte, da se okusi med sabo prepojijo. Vedno poskušajte svojo jed. Dodate lahko jušno kocko, začnite s polovičko, da ne pretirate.


Če je jedi količinsko premalo ali se vam zdi pregosta ali preveč močno začinjena, dodajte vodo, eksperimentirajte. Ko zadeva začne vreti, zmanjšajte ogenj, dodajte malo vina po okusu, lahko je Janževec, ne sekirajte se, sam imam pri kuhi najraje Rumeni muškat. Bodite pozorni, da se jed kuha dovolj dolgo, da alkohol zavre iz jedi. Jed poljubno dodatno začinite, če se vam zdi premalo. Sam čilijev ne dodajam, ko kuham za večjo skupino ljudi, vsi pač nimajo radi pekočega okusa. Pekoče sestavine se vedno lahko dodajo na koncu, ko je jed že v krožniku. Sedaj pa še mala ''caka'' velikih ''majstora'', cimet. Začimba, ki očitno ni samo dobra za pecivo in kuhano vino. Ne pretiravajte, vedno sproti okušajte. Cimet bo vaš čili povzdignil na novo raven razvajanja brbončic. Na koncu dodajte še rjav fižol in koruzo iz konzerve (operite tisto nesnago, v kateri plava fižol, obvezno). Pustite, da se čili lepo prekuha na srednjem do nizkem ognju in postrezite. ''Lagano sportski''.



Runda 4: pijača


Vir: Delish.com


Z dobrim pivom ali ''špricerjem'' ni popolnoma nič narobe, v tem poglavju pa se bomo naučili pripraviti najlaži koktail vseh časov: mojito (po domače mohito). Če ste eden izmed tistih mazohistov, ki pijejo tonik in džin, potem prenehajte z branjem. Kaj je narobe z vami? Mohito je sila enostaven in nadvse okusen pripravek, ki deluje kakor strici iz ozadja – spravi na kolena, preden se zavemo, kaj se dejansko dogaja.

V kozarec nalijete 0,3 (če ste pogumne sorte 0,5) belega ruma. Dodajte dve rezini limete, po okusu stisnite še malo limetinega soka. Brez strahu lahko dodate čajno žličko sladkorja, dve kocki (nisem vaš šef, lahko tri, ajde) ledu in metin list, ki ga za najboljši učinek lahko zmečkate med prsti. Kozarec napolnite z mineralno vodo, če ste kleni Slovenec z Radensko. Malo dela za fenomenalen koktail.

Priboksali ste do konca, iskrene čestitke. Vaša slava kot novi Marco Pierre White med prijatelji se lahko začne. Edini problem, ki ga imate po prebranem članku, je ta, da boste od sedaj naprej vedno vi gostitelji športnih druženj. Ups.

118 views0 comments

Recent Posts

See All