• Samo Demšar

Štoparski vodnik po ameriškem nogometu

Preteklo nedeljo smo bili priča še zadnjim NFL tekmam v letošnji sezoni, z začetkom januarja pa se bo uradno začela končnica. S tem v mislih smo se odločili napisati neke vrste priročnik, ki vam bo pomagal razumeti ameriški nogomet. Čeprav bom poizkušal čim bolje razložiti glavne aspekte igre, se ne bom dotaknil vseh podrobnosti tega zelo zapletenega športa.


Začnimo pri imenu. Povsem nelogično je, da se igri, v kateri je žoga 90 odstotkov (po oceni pisca) igralnega časa v rokah igralcev, žogo pa se brca le redko, reče nogomet. Ime izvira iz 19. stoletja, ko je bila odigrana prva tekma ameriškega nogometa. Prvotna igra je bila veliko bolj podobna ragbiju in »našemu« nogometu, a sčasoma so sledile spremembe pravil –ključni sta bili predvsem »legalizacija« podaje naprej (forward pass) in sistem štirih poizkusov, česar se bomo dotaknili v nadaljevanju.


Ameriški nogomet je z naskokom najpopularnejši šport v ZDA. Ko govorimo o ameriškem nogometu, večinoma mislimo na ligo NFL, ki letos praznuje 100-letnico obstoja. A omeniti moramo tudi univerzitetno ligo (NCAA College Football), ki je v nekaterih delih ZDA celo popularnejša od NFL (sicer pa v povprečju za NFL in MLB tretja najpopularnejša športna liga v ZDA).



Igrišče


Ameriški nogomet se igra na travnati površini, ki je dolga točno 100 jardov (91,44 m), vsak jard pa je natančno označen. Črta za 50 jardov loči »tvoj« in »nasprotnikov« del igrišča. Na vsaki strani igrišča je to podaljšano za dodatnih 10 jardov – končna cona (endzone). Na zunanjem robu končne cone se nahaja tako imenovan gol, ki je bolj kot golu v evropskem nogometu podoben črki Y. Igrišče je široko 48,8 m. Vse, kar je na zunanjem robu končnih con in vzdolž širine igrišča, je avt.





















Igrišče za ameriški nogomet (vir: 123rf.com)



Kako poteka igra


Tekma je razdeljena na štiri četrtine – dve v prvem in dve v drugem polčasu. Četrtina traja 15 minut, po koncu vsake pa se zamenja smer napada. Ura se med igro ne ustavlja, razen v primerih nedokončane podaje, minute odmora, ali če igralec z žogo stopi v avt.


* Ura se ustavi tudi dve minuti pred koncem vsakega polčasa, čemur se reče dvominutno opozorilo (two minute warning).


Tekma se v primeru neodločenega izida po štirih četrtinah podaljša za 10 minut. Kljub temu, da je na voljo le ura igralnega časa, čas pa neprestano teče (razen v prej omenjenih primerih), povprečna tekma v NFL traja okoli 3 ure.


Pred začetkom tekme se z metom kovanca odloči, kdo bo tekmo začel z napadom in kdo z obrambo (vlogi se v drugem polčasu zamenjata). Ekipa, ki bo začela z obrambo, izvaja prosti strel (kick off) s črte, ki označuje njenih 35 jardov (35 jardov od svoje končne cone) brcne žogo proti nasprotnikovi končni coni. S tem se tekma tudi začne.


Ekipa, ki je v napadu, ima od mesta, kjer bo začela napad, na voljo štiri poizkuse, da preseže »navidezno« mejo 10 jardov. Mejo lahko preseže na več načinov; najlažje jih je deliti v dve skupini, in sicer lahko jarde dosegajo s tekom ali pa s podajami, do česar pridemo v nadaljevanju.


Primer: Napadalna ekipa je trenutno na svojih 26 jardih (torej 26 jardov oddaljena od svoje končne cone in 74 jardov oddaljena od nasprotnikove končne cone, ki je njen cilj). Na voljo ima štiri poizkuse, da preseže »navidezno« mejo 10 jardov, torej mora v štirih akcijah preseči mejo svojih 36 jardov. V prvem poizkusu doseže 6 jardov, kar pomeni, da jo čaka drugi poizkus in 4 jardi. V drugem poizkusu ji uspe doseči še 5 jardov, s tem pa preseže »navidezno« mejo. S skupno osvojenimi 11 jardi jih sedaj na njihovih 37 jardih čaka nov prvi poizkus. Celoten postopek se sedaj ponovi – ekipa ima na voljo nove štiri poizkuse, s katerimi mora preseči črto za 47 jardov. Ta cikel se ponavlja, dokler ekipa ne doseže nasprotnikove končne cone, pri tem pa jo poizkuša zaustaviti nasprotnikova obramba.


Če ekipa v četrtem poizkusu ne uspe doseči navidezne meje 10 jardov, s tem izgubi posest žoge, na igrišče pa pride nasprotnikov napad (druga ekipa na igrišče pošlje svojo obrambo). V tem primeru nasprotnik s svojim napadom začne z mesta, kjer se je končala zadnja, neuspešna akcija druge ekipe. V želji, da nasprotnik ne bi imel predobrega začetnega položaja, v večini primerov ekipe ob četrtem poizkusu raje, kot da bi poizkušale osvojiti nov prvi poizkus, žogo brcnejo čim dlje vzdolž igrišča – punt (razliko med puntom in strelom na gol bomo obravnavali v nadaljevanju). Zaradi punta se bo napad nasprotne ekipe začel tam, kjer bo žoga pristala ali bo zaustavljen igralec, ki je žogo ujel. Od tega mesta ima sedaj nasprotnikov napad štiri poizkuse, da preseže mejo 10 jardov.



Doseganje točk


Cilj igre je preprost. Ekipa mora doseči več točk kot nasprotna ekipa, točke pa lahko nabiraš na več načinov. Najbolj klasičen je touchdown. Ta pomeni, da igralec s posestjo žoge uspe doseči nasprotnikovo končno cono. Touchdown je vreden 6 točk, ekipa pa nato še izbere, ali bo poizkušala doseči dodatno točko (s strelom na gol s 15 jardov, žoga mora potovati skozi gol v obliki črke Y) ali dodatni 2 točki (z 2 jardov doseči še en »touchdown«).

Drugi najbolj pogost način je strel na gol, ki je vreden 3 točke. Za strel na gol se ekipe odločijo, ko jih čaka četrti poizkus, a so dovolj blizu nasprotnikove končne cone, da poizkusijo s strelom. Za dosego 3 točk mora igralec brcniti žogo (ki jo drug igralec drži na tleh) skozi vratnici gola, ki sta v obliki črke Y. Trenutno najdaljši uspešen strel na gol je bil v ligi NFL dosežen s 64 jardov.


Obstaja še en način doseganja točk, in sicer safety. Ta je vreden 2 točki, je pa sila redek. Za safety mora obramba nasprotnikovega igralca, ki ima v posesti žogo, zaustaviti v njegovi končni coni.


Po tem, ko ekipa doseže touchdown (ter poizkus za 1 ali 2 točki) ali uspešno izvede strel na gol, izvede prosti strel s svojih 35 jardov, tako kot na začetku tekme.



Končni zmagovalec in podaljški


Po končanih 60 minutah igre zmaga ekipa, ki je z zgoraj naštetimi metodami osvojila več točk. V primeru, da sta po 60 minutah ekipi izenačeni, se tekmi doda 10 minut. Spet pride do meta kovanca, ki določi, kdo bo prvi v napadu in kdo bo začel v obrambi. Kdor v podaljšku prvi doseže touchdown, zmaga. Če ekipa, ki je prva v napadu, uspešno izvede strel na gol, ima druga ekipa možnost za osvojitev točk (lahko izenači s strelom na gol ali zmaga s touchdownom). Če drugi ekipi v tej posesti (drive) ne uspe izenačiti, zmaga prva ekipa. Če jim uspe izenačiti, se podaljšek nadaljuje. Ekipa, ki po 10 minutah vodi, zmaga. Če sta ekipi po 10 minutah še vedno izenačeni, se tekma konča z brez zmagovalca.



Igralni položaji


Ekipe v NFL imajo za vsako tekmo v aktivnem kadru lahko največ 46 igralcev, ki igrajo v napadu, obrambi in v posebnih ekipah (special teams).


Za vsako akcijo ima lahko vsaka ekipa na igrišču največ 11 igralcev, posamezni igralec pa lahko nastopi v vseh možnih vlogah (v napadu, obrambi in posebnih ekipah). V nadaljevanju bom na kratko obrazložil igralne položaje, po večini pa bom za položaje uporabljal angleške besede, saj je njihova terminologija manj zapletena kot slovenska.


Na tem mestu moramo obrazložiti še pojem linije napada. Gre za navidezno črto, ki označuje jard, na katerem se nahaja napadalna ekipa. Na tej črti pred začetkom vsake akcije počiva žoga, črta pa ločuje obrambo od napada. Vsak prestop ali prehiter tek čez črto se kaznuje.
























Vsi igralni položaji v ameriškem nogometu (z izjemo igralcev posebnih ekip (vir: https://entertainment.howstuffworks.com/football2.htm )



Napad


Napadalne igralce v ameriškem nogometu delimo po naslednjih volgah: quarterback, running back (fullback), wide reciever, tight end in napadalna linija.


Offensive line (napadalna linija): običajno jo sestavlja pet igralcev, ki stojijo vzdolž linije napada, kjer trenutno počiva žoga. Na sredini je center (center, na sliki označen s C), ki ima na začetku vsake akcije v posesti žogo, ki jo potem skozi noge vroči ali vrže quarterbacku. Na vsaki strani centra sta po en guard (LG in RG) in po en tackle (RT in LT). Skupna naloga vseh petih igralcev je, da obvarujejo quarterbacka ter v primeru tekaške akcije ustvarjajo prostor za tekače. Vseh pet igralcev mora biti izredno močnih in visokih, nobeden od njih pa ne sme loviti podaj.


Quarterback (podajalec, QB): najpomembnejši igralec v ameriškem nogometu, saj preko njega teče celoten napad. V formaciji je tik za centrom. Žoga je v njegovih rokah v 99 odstotkih vseh napadalnih akcij (po oceni pisca), na izbiro pa ima, ali bo žogo podal do enega od soigralcev (podajalski jardi ali passing yards) ali pa jo bo enemu od soigralcev (ponavadi running backu) vročil, ta pa bo dosegel tekaške jarde (rushing yards).

Quarterback lahko tudi sam osvaja tekaške jarde. Glavne statistike za quarterbacka so običajno podajalski touchdowni in podajalski jardi (za mobilne quarterbacke tudi tekaški jardi in tekaški touchdowni), negativna statistika pa so prestrežene podaje (interception), s katerimi napad izgubi posest žoge. Za vsako tekmo se s posebno formulo quarterbacku izračuna tudi passer rating (podajalsko oceno), ki se lahko giblje med 0 in 158,3 (slednja ocena je perfect passer rating).


Running back / fullback (tekač / tekač bloker, RB, FB): v formaciji je običajno za quarterbackom, ki mu žogo vroči, on pa s tekom poizkuša osvojiti čim več jardov. Fullback je running backu zelo podoben, a so igralci na teh položajih ponavadi močnejši, žogo pa se jim vroči, ko je potrebno osvojiti krajše razdalje (ko ekipo en jard loči od novega prvega poizkusa). Tako running back kot fullback lahko tudi lovita podaje in tako dosegata podajalske jarde. Ker so pogosto uporabljeni v obeh vlogah (tekač in lovilec), so njihova glavna statistika jardi od napadalne linije (yards from scrimmage), kar je seštevek njihovih tekaških in lovilskih jardov.


Wide reciever (lovilec, WR): v formaciji je razvrščen vzdolž linije napada. Njegova naloga je, da teče po vnaprej določenih poteh ter ulovi podaje. Njegova glavna statistika so lovilski jardi.


Tight end (linaš ali lovilec): lahko deluje kot dodaten igralec napadalne linije ali kot dodaten lovilec. Ponavadi so manjši od igralcev napadalne linije in počasnejši od lovilcev, a so vseeno zelo močni in dovolj hitri.



Obramba


Za razliko od napada, v katerem igralci napadalne linije ne smejo loviti žoge, lahko v obrambi vsak igralec ujame žogo in tako prestreže podajo (interception).


Obrambne igralce v ameriškem nogometu delimo po naslednjih vlogah: obrambna linija, linebacker, cornerback in safety (slednja dva sta del sekundarne linije – secondary).


Defensive line (obrambna linija): ponavadi jo sestavljajo štirje igralci (dva defensive tackla (DT) in dva defensive enda (DE)), ki stojijo vzdolž linije napada, iz oči v oči z nasprotnikovo napadalno linijo. Vsi morajo biti zelo hitri in močni, njihova glavna naloga pa je podreti quarterbacka, ko ima ta žogo še vedno v svoji posesti – če jim to uspe, dosežejo sack. Če quarterback pred tem vroči žogo drugemu tekaču, poizkušajo zaustaviti njih.


Linebacker (linijski podporniki (LB)): v formaciji so postavljeni za obrambno linijo. Običajno so to najboljši atleti v ekipi, ki imajo dvojno nalogo. Prva je, da zaustavijo tekača, v primeru podaje pa ima vsak linebacker (število je odvisno od postavitve obrambe) določeno cono, ki jo pokriva.


Cornerback (branilec lovilca, CB): stojijo vzdolž linije napada pred lovilci, saj običajno igrajo obrambo mož na moža, njihova naloga pa je, da preprečijo uspešno podajo do lovilca.


Safety (varovalka, FS in SS): stoji najdlje od linije napada in ima kot zadnji steber obrambe pregled nad celotno situacijo na igrišču. Njegova naloga je, da predvidi napadalno akcijo in pomaga zaustaviti dolge akcije.


Special teams (posebne ekipe): to so ekipe, običajno sestavljene iz rezervnih igralcev, ki na igrišče stopijo v primeru vseh puntov, strelov na gol, prostih strelov (kick off). Posebno vlogo v teh zasedbah imata kicker in punter.


Kicker (strelec): igralec, čigar glavna naloga je, da v primeru strela na gol žogo uspešno brcne med vratnici. Prav tako izvaja poizkuse za dodatno točko po doseženem touchdownu ter proste strele (kick off).


Punter: igralec, čigar glavna naloga je, da (v primeru četrtega poizkusa) žogo brcne čim dlje od svoje končne cone ter s tem nasprotni ekipi vsili slabši začetni položaj.
















Napad in obramba (z označenimi obrambnimi igralci (vir: https://www.watchfantom.com/the-three-highest-and-lowest-paid-defensive-positions-in-the-nfl/)


Podaje


Podaje so eden od dveh načinov, s katerimi napad pridobiva jarde. V vlogi podajalca je ponavadi quarterback, a teoretično lahko žogo podaja vsak član napada, z izjemo članov napadalne linije. Napad je v posamezni akciji omejen na eno podajo naprej (forward pass), igralec, ki podaja, pa mora nujno stati za linijo napada. V posamezni akciji ima ekipa neomejeno število podaj nazaj (backwards pass ali lateral pass), igralcu ni treba stati za linijo napada, podajo pa lahko prejme (in potem poda naprej) član napadalne linije.



Forward pass


Ko igralec poda žogo naprej, se lahko zgodijo le tri stvari: podaja je nedokončana (podajalec zgreši lovilca, branilec izbije žogo ali pa lovilec ne ohrani posesti žoge ob stiku s tlemi), podaja je dokončana ali pa jo prestreže branilec (interception). Če branilca, ki prestreže podajo, nihče ne zaustavi pred nasprotnikovo končno cono, ta doseže obrambni touchdown, ki se mu pogovorno reče pick six.


Razmerje med uspešnimi podajami in vsemi poizkusi podaje je eden od pomembnih statističnih podatkov za quarterbacka.


Backwards ali lateral pass


Za razliko od podaje naprej podaja nazaj ne more biti nedokončana. Če žoge ne ujame nihče, jo lahko s tal pobere katerikoli igralec in tako pridobi posest za svojo ekipo. Prav zaradi tega se ekipe le redko poslužujejo teh podaj. Vsaj običajno jih vidimo le v zadnji akciji tekme, ko ekipa nima ničesar več za zgubiti. Povezava do ene od lanskoletnih uspešnih akcij z uporabo backwards pass: https://www.youtube.com/watch?v=uiz87A3RpEw.



Fumble


Še drugi način, s katerim lahko igralec izgubi žogo. Za razliko od interceptiona, ki se v večini primerov pripeti quarterbackom (saj ti največkrat podajajo žogo), se fumble lahko pripeti vsakemu napadalnemu igralcu. Do fumbla pride, ko igralec, ki ima žogo v posesti, žogo izgubi, preden se zaključi akcija (ruled down by contact). Izgubljeno žogo lahko pobere katerikoli igralec (fumble recovery). Če jo pobere obrambni igralec, pride do menjave napada in obrambe, če jo pobere napadalni igralec, se situacija na igrišču ne spremeni.


Tek


To je drugi način osvajanja jardov, ki je tudi varnejši od podaj, saj je na ta način veliko težje izgubiti žogo, čeprav se igralcem še vedno lahko pripeti zgoraj omenjeni fumble.



Sodniki


Vsako NFL tekmo nadzira sedem sodnikov (official). Vsak sodnik je zadolžen za poseben del igralnega polja, za doseganje pravilnih odločitev pa si lahko pomagajo tudi z ogledom počasnega posnetka. Skoraj vse sodniške odločitve delujejo po principu »prednosti« – kljub prekršku med akcijo bodo sodniki pustili, da se akcija razplete do konca. V trenutku, ko sodnik opazi prekršek, v zrak vrže rumeno »zastavico« (flag, sicer bolj podobno robčku), ki da vsem navzočim vedeti, da je prišlo do nepravilnosti. Po zaključeni akciji, v kateri je bila vržena zastavica, se sodniki posvetujejo in skupno dogovorijo o odločitvi.


Zastavice so eden od bolj zoprnih delov ameriškega nogometa, saj dostikrat povsem izničijo akcijo ali pa ekipo spravijo v še slabši položaj, kar igralcem (in navijačem) znižuje moralo in prekinja tok igre. Primer: ekipa v tretjem poizkusu, v katerem morajo doseči 6 jardov, uspe in doseže 9 jardov. A ker je eden od sodnikov ocenil, da je igralec (ki morda sploh ni vplival na potek akcije) storil nekaj napak, to pomeni izničenje rezultata akcije, ekipo pa na prejšnjem mestu čaka ponovljen tretji poizkus, v katerem mora doseči 16 jardov (dodatnih 10 jardov se jim vzame zaradi prekrška).




















Sodnik v elementu (vir: Wall Street Journal)


V NFL obstaja malo morje možnih prekrškov, zato se vanje ne bom niti poizkušal poglobiti. Skrajšani seznam najbolj pogostih prekrškov si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.dummies.com/sports/football/common-penalties-in-american-football/


To je bilo torej nekaj osnov, ki vam bodo pomagale razumeti ameriški nogomet. Tu se bomo tokrat tudi ustavili, v naslednjem članku pa se bomo bolj osredotočili na ligo NFL.