• Samo Demšar

»Žile me srbijo, ko ne stavim champions ligo.«

Updated: Dec 7, 2019

»Iz enke v nulo, iz nule v dvojko, zafrknilo me zadnjič ko sem stavu na odbojko,« je rahlo cenzurirana uvodna kitica iz pesmi Balada hazarderja izvajalcev Drill & Burke, v kateri smešita športne stave. Refren pesmi nam je v pomoč priskočil že v naslovu, z njenimi verzi pa se bomo srečevali tudi v nadaljevanju besedila.


»Gledam statistiko, poškodbe, gol razlike, več ne igram Benfike in finske prve lige.«

Športne stave imajo pri večini ljudi negativen prizvok, a če ne bi bilo športnih stav, kdo v Sloveniji bi spremljal tekme južnokorejske košarkarske ekipe Busan KT Sonicboom, kdo bi se sredi noči zbujal prepoten in preverjal rezultat med mladinskima nogometnima selekcijama Venezuela U23 : Bolivja U23 in koga bi zanimalo število dvojnih napak na tekmi med Svitolino in Sevastovo?


Za razliko od loterije in nekaterih igralniških naprav pri športnih stavah ni vse odvisno od sreče, saj moraš za pravilno napoved izidov tekem imeti tudi nekaj znanja o športu. Prav predpostavka znanja pa je tista, ki stavne navdušence pripelje do tega, da kljub velikem številu zgrešenih stavnih listkov še vedno stavijo, kar utemeljujejo z izjavami kot »ta naslednji je pa res ziher« ali še huje, kot se je izrazil moj bivši sošolec, »sej Estudiantes je dober.«



Sponzorstva na dresih


Ponudbe za športne stave je dandanes nemogoče zgrešiti. Že med samim ogledom tekme angleške Premier lige na programih Sportkluba se vam v kotu zaslona neštetokrat pojavi oglas za e-stave, še lažje pa je reklame stavnic opaziti na dresih, ki jih nosijo športniki. Letos ima kar 10 angleških prvoligašev za sponzorja stavnico, v angleški drugi ligi (Championship) pa je takih 17 od 24 klubov. Oglaševanje na dresih ni za stavnice nič novega – kdo bi lahko pozabil na legendarne drese madridskega Reala in AC Milana z napisom bwin.























Legenda belega baleta Alvaro Arbeloa (vir: Pinterest)













Slika Kakaja iz obdobja, ko je bil AC Milan še uspešen (vir: Nose Bleed Network)



V Veliki Britaniji so bila imena stavnic na dresih vroča tematika prav letos poleti, ko je Huddersfield Town na pripravljalni tekmi nosil svoje »nove« drese z velikim logotipom irske stavnice Paddy Power. Dresi so poželi veliko kritik, sledila pa je izjava, da je šlo le za promocijsko potezo, s katero je Paddy Power hotel ozaveščati javnost o problemu logotipov stavnic na nogometnih dresih. Huddersfield je tako predstavil svoje prave drese (brez sponzorskega napisa stavnice), iniciativi Save Our Shirts pa se so se pridružil tudi Newport County, Southend United in škotski Motherwell. Kljub razkritju, da je bil prvotni dres Huddersfield Towna le promocijska poteza za kampanjo, je angleška nogometna zveza klub še vedno oglobila.












Prvotni dres Huddersfielda (levo) in uradna različica dresa (desno) (vir: casino.org)


Kljub strogi regulaciji dresov v Angliji (dresi mladinskih selekcij in otroške replike dresov ne smejo imeti napisov stavniških sponzorjev ali sponzorjev iz inudstrije alkoholnih pijač) še vedno prihaja do veliko kršitev. Luknjo v regulaciji so letos našli pri drugoligašu Derby County, ko so po podpisu pogodbe z legendarnim angleškim napadalcem Waynom Roonyjem temu dodelili številko dresa 32. Na prvi pogled gre zgolj za nenavadno izbiro igralca/kluba, a situacija postane sporna, če vpoštevamo, da je sponzor Derby Countyja spletna stavnica 32Red. Izbira številke 32 bo tako omogočila podjetju, da je njihov oglas še vedno delno prisoten na otroških dresih, čeprav na dresih ne bo napisa 32Red.
















Wayne Rooney in njegovi dresi (vir: casino.org)


Napisi na dresih in že omenjeni oglasi so tako le del agresivne kampanije stavnic, ki poizkušajo pridobiti novo generacijo potencialnih zasvojencev, podobno kot to počne tobačna industrija. Promocije, s katerimi stavnica omogoči začetno, brezplačno stavo, pogosto vodi v zasvojenost, ki pa se ponavadi ne konča dobro. Denarni dobitek vpliva na isti del možganov (striatum) kot hrana, seks in droge. Ob zauživanju slednjih je ta del možganov podobno stimuliran kot ob velikem denarnem zadetku na stavah, obe navadi pa sta podobno škodljivi in se ju je težko znebiti.


»Ne gledam tekme, če niso notri pare,« kot sta povedala Drill & Burke, je prav eden od ciljev industrije športnih stav. Možnost dobička ob tem, ko gledaš in spremljaš tekme, je dovolj mamljiva za mnoge športne navdušence. Vpletenost denarja poizkušajo stavnice prikazati kot nekaj, kar še izboljša športne dogodke in jih naredi bolj zanimive, stave kot take pa želijo prikazati kot sproščene in zabavne. A tudi iz osebnih izkušenj vam lahko povem, da ni nič sproščenega ob tem, ko se zbudiš ob 6-ih zjutraj, tvoja prva misel pa je, ali so Dallas Cowboys premagali New England Patriots.



Mediji o stavah


»Mel bi Novi grad ce bi dau na Newcastle.« – V zadnjem tednu je na spletu zaokrožil primer igralca na srečo, ki je 50 penijev spremenil v 15.000 funtov (slika 1), pretekli vikend pa so štirje prijatelji s stavo iz 8 funtov priigrali 160.000 funtov. Take zgodbe dajo ljudem občutek, da lahko s športnimi stavami uspe vsak, a treba je opozoriti, da se na spletu in v medijih govori le o neverjetnih stavah, ki uspejo, skoraj nikoli pa ni govora o ljudeh, ki so s stavami zasvojeni, in zaradi tega izgubijo svoje premoženje.




































Kombinacija stav, s katero si je nekdo iz 50 penijev priigral več kot 15.000 funtov (vir: Facebook)




Stave v Sloveniji


»Polna je košarica, ko da sem v Špinu, a pozna se na kvoti mi, davek pri vplačilu

Slovenija je na področju prirejanja športnih stav drugačna od ostalih evropskih držav (podobna nam je zgolj Finska), saj ima pri nas koncesijo za prirejanje športnih stav le Športna loterija Slovenije (spletni portal e-stave), ki je za razliko od Loterije Slovenija v zasebni lasti*.


*Športno loterijo si s petinskimi deleži delijo Olimpijski komite Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Pošta Slovenije in Loterija Slovenije, preostanek pa še Nogometna zveza Slovenije s 17,3 %, majhna deleža pa imata še Mont, d. o. o., in ASK Kranjska Gora.


Vsem ostalim ponudnikom športnih stav je tako v Sloveniji prepovedano delovanje in oglaševanje, a kljub prepovedi veliko uporabnikov še vedno stavi prek tujih platform, kot so bet365, bet-at-home in bwin, kjer za razliko od e-stave ni davka ob vplačilu, o katerem sta rapala Drill & Burke.

Lani januarja je sicer padel predlog novele zakona o športnih stavah takratnega poslanca SMC Branka Zormana, ki je predlagal liberalizacijo trga športnih stav, kot je to praksa v večini evropskih držav in tudi v preostalih delih sveta.

Slovenska zakonodaja še vedno dovoljuje monopol Športne loterije in je tako neskladna z evropsko zakonodajo. Poleg privilegiranega položaja Športne loterije pa zakon tudi predpisuje, da lahko športne stave prireja le nekdo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Zormanov predlog zakona je tako le zadnji od neuspešnih poizkusov, da bi razrešili dolgoletni problem.



Konjske in pasje dirke


»Lyon mi je že drugič uniču čisti dobiček, in fudbal ni več ziher, bacam pare na kriket

Zadnja kitica iz Balade hazarderja nas je pripeljala še do zadnje današnje teme. Veliko ljudi podobno kot avtorja pesmi spoznata, da so določeni športi pretežki za zanesljivo napovedovanje. Drill & Burke sta se zato odločila za kriket, jaz pa bom izpostavil veliko bolj problematična športa – konjske in predvsem pasje dirke.

Pasje dirke v današnji obliki so se začele leta 1912, ko je Owen Patrick Smith ustvaril umetno vabo, saj so se mu preveč smilili zajci, za katerimi so se prej podili psi. Industrija, ki se je očitno začela z altruistično željo, je danes vse prej kot to. Hrti so v namene dirk namerno prekomerno razmnoževani. Po ocenah Slovenskega društva za pomoč hrtom se jih letno zgolj v Veliki Britaniji in na Irskem skoti okoli 60 tisoč, od tega pa jih 40 tisoč ubijejo že kot mladiče, saj naj ne bi dosegali ustreznih kriterijev za pse tekače. Pogosto so zanemarjeni, večino dneva preživijo v premajhnih kletkah, dana so jim poživila, po koncu njihove tekmovalne kariere pa so pogosto zapuščeni ali hujše (v državah, kjer so pasje dirke popularne, pogosto nimajo ustrezne zakonodaje na področju evtanazije). Veliko poškodb se zgodi tudi zaradi slabo pripravljenih prog, katerih ovalna oblika je zelo nevarna in lahko privede tudi do smrtnih nesreč. Večini poškodb bi se lahko izognili, če bi obliko proge spremenili v ravno, a do takega ukrepa zagotovo ne bo prišlo, saj prav nevarni zavoji naredijo dirko toliko bolj zanimivo in nepredvidljivo za tiste, ki nanjo stavijo.

Nič bolje se ne godi niti tekmovalnim konjem, katerih »treniranje« za tekmovanja se začne že pri 18-ih mesecih starosti, čeprav konji telesno dozorijo šele pri šestih letih. Kljub sloganu industrije konjskih dirk Born to Run so konji tudi po 23 ur na dan izolirani v majhnih boksih, podobno kot pri hrtih pa so podvrženi raznim, tudi ilegalnim zdravilom in poživilom. Že dejanja na sami dirki bi v normalnih okoliščinah veljala za mučenje živali (bičanje), po ocenah pa naj bi na ameriških progah letno umrlo tudi do 2000 konj. Tako kot s hrti je tudi v tej industriji problem, kaj se zgodi s konjem po koncu njegove »kariere«, žalostna realnost pa je, da pogosto končajo v klavnicah, njihovo meso pa prodano, kar njihovim lastnikom predstavlja še zadnji dobiček na njihov račun.


Velik problem za ljudi, ki prekomerno stavijo, je, da se konjske in pasje dirke odvijajo neprestano. Ni važno, ob kateri uri odpreš spletno stavnico, zelo velika verjetnost je, da bo ravno takrat na sporedu vsaj ena dirka. Ljudje, ki prekomerno stavijo, bodo lahko iz dolgčasa ali zato, ker bi radi pokrili izgube iz prejšnjih dni, stavili na eno od teh dirk, čeprav o njih nič ne vejo, s tem pa bodo (verjetno nevede) podpirali industrijo konjskih in pasjih dirk in posledično mučenje živali.


Dobrobit konjev in psov se bo tako izboljšalo le, če se ukine možnost stav na te dirke, kar je na žalost malo verjetna rešitev, saj so konjske in predvsem pasje dirke finančno odvisne od industrije iger na srečo.

Čeprav se v pogovorih o problemu s stavami vsaj običajno govori, kako te škodijo posamezniku in njegovemu finančnemu stanju, bi za konec rad še poudaril, da si je vredno zapomniti, da s stavami na konjske in pasje dirke škodujete tudi živalim.


Pripenjam še povezavo na pesem Balada hazarderja, ki sem jo skozi besedilo večkrat navajal: https://www.youtube.com/watch?v=iblgt7f-l6o.


Vir naslovne slike: Garage Doors Snohomish

111 views