• Luka Skarlovnik

#10 – Joel »The Process« Embiid

Updated: Aug 8


(vir: hypebeast.com)

Na desetem mestu je bilo največ debate, koga uvrstiti na najino listo. Embiid je debato razrešil sam, na svoji prvi tekmi po premoru, z dominantno predstavo proti Indiani – ko je njegova ekipa izgubila. In to je skoraj popoln povzetek 76ersov iz Philadelphie. Ekipa z ogromno individualne kvalitete in potenciala, a brez identitete, ki bi omogočala, da se kakovost posameznikov poleg osebnih statistik piše še v zmagah moštva.


Embiid je njihov (po mojem mnenju) najboljši posameznik z dvema velikima težavama. Ima dolgo zgodovino s poškodbami, njegova glava pa večkrat zaplava v svet družbenih omrežij, namesto da bi bila trdno zasidrana pri zmagovanju na košarkarskih parketih. Čeprav se zdi, da si Joel tega želi in večkrat izpostavlja svojo osredotočenost, ga v ključnih trenutkih zmanjka. Znan je kot en največjih zbadljivcev v ligi, s čimer osebno sicer ne vidim težave – dokler se dokažeš na igrišču.


Pri 213 cm je med najbolj dominantnimi centri v ligi. Izjemna telesna moč mu omogoča znašanje nad obrambnimi igralci, ki mu na dober dan ne morejo parirati. Glede na svoj telesni okvir je izjemno gibljiv in spreten, kar ekipi omogoča veliko fluidnost, ki se ponavadi vrti okoli Embiida, JoJo pa to – na dober dan – izkoristi. »Na dober dan«. Fraza, ki pri igralcu takega kova najbolj zmoti. Njegove predstave niso konstantne – zaradi vseh poškodb je že tako veliko odsoten in posledično Philadelphia od njega, ko je na igrišču, potrebuje dominantne predstave, ki se sicer pogosto dogajajo, a vmes se prikrade tudi kar nekaj tekem, ko se zdi, da je na igrišču vse prej kot koristen.


Njegov arsenal orožij je širok. Izza črte prostih metov je, sploh za visokega igralca, dokaj zanesljiv, čeprav lahko 80 odstotno uspešnost še izboljša. Zadeva pa lahko tudi z razdalje, kar je verjetno celo del razloga za njegove občasne anemične predstave. 76ers imajo izrazito pomanjkanje strelcev, posledično pa se na Embiida večkrat zanašajo tudi za kakšno zadeto trojko. Napad je torej organiziran tako, da se JoJo večkrat giba izven rakete, kjer je sicer vseeno nadpovprečen košarkar, a se ne more primerjati z njegovo igro pod obročem, kjer je eliten, večkrat celo nezaustavljiv.


To se je pokazalo na že omenjeni tekmi proti Indiana Pacersom. S fizično prezenco je nadigral Mylesa Turnerja, ki sicer slovi kot izjemen obrambni center, a si je proti velikanu Philadelphie hitro nabral težave z osebnimi napakami. V 34 minutah na parketu je Embiid dosegel 41 točk, dodal pa jim je še izjemnih 21 skokov, štiri asistence in tri blokade ter končal s 65 % zadetih metov in indeksom +21 točk svoje ekipe, ko je bil na igrišču. Prosim, vzemite si trenutek in še enkrat preglejte in zajemite te številke. Embiid je takšnih predstav sposoben redno, če se le drži svojih glavnih adutov in obarvanega dela rakete, kjer mu velika večina lige ne more, roko na srce, nič.


Za to je seveda odgovoren tudi trener, ki mora dojeti, kaj JoJo je in kaj ni – ter iz njega izvleči največ, tudi če posledično malo prireže krila kateremu od njegovih soigralcev (na primer Benu Simmonsu). In pod nobenim pogojem si pri 76ersih ne smejo privoščiti, da gredo takšne predstave Embiida v nič – z novim porazom ekipe. JoJo pa mora poskrbeti, da je dovolj pripravljen, da lahko ostane na igrišču, brez novih poškodb.


Poleg vseh napadalnih atributov je Joel tudi eliten obrambni igralec. Blokade, fizična moč ter že omenjeni spretnost in gibljivost, so edinstveni za njegov okvir, kar mu omogoča dominacijo na obeh straneh igrišča in ga postavlja v skoraj nično skupino posameznikov, ki imajo predispozicije, da zaustavijo Giannisa Antetokounmpa.

Embiid je v končnici igral le zadnji dve leti in si nabiral izkušnje, tako da mora letos pokazati naučeno. Glavni problem je, ponovno, če bo dovolj »zdrav«, da odigra vse tekme in potrebne minute. V obeh letih so v prvem krogu končnice precej suvereno premagali Miami Heat in Brooklyn Nets, ekipi, ki sta se presenetljivo uvrstili v zaključne boje, a sta po kvaliteti precej zaostajali za nasprotnikom.


V polfinalu vzhodne konference so se predlani pomerili proti Bostonu. Ekipi, ki je izjemno presenetila, ko je v ospredje stopil njihov podmladek, a ob odsotnosti glavnih zvezdnikov – Kyrieja Irvinga in Gordona Haywarda – si Philadelphia ne bi smela privoščiti poraza. Embiid ni uspel uspešno zaigrati proti Alu Horfordu in Philly je izpadla. Lani so se v polfinalu atlantske konference pomerili proti Toronto Raptorsom in izgubili na sedmi tekmi. Največ je seveda govora o zadetem metu za zmago Kawhija Leonarda, kjer ga je Embiid sicer dobro pokril, a je žoga po več odbojih šla skozi obroč. Vendarle so 76ers imeli veliko priložnosti, da bi tekmo spravili pod streho, a so Torontu dopustili, da so jih izločili.


Embiidove predstave v končnici so bile neprepričljive, nekonstantne. Z dobrimi 20 točkami in 10 skoki (12 v prvem letu) v zaključnem delu sicer dosega zavidljive številke, a v nekoliko širši perspektivi niso dovolj za igralca njegovega kova. Letos je torej leto, ko se mora dokazati. Ostati na igrišču, dominirati in voditi svojo ekipo – če je tega sposoben. In le takrat bo »The Process« res zaključen.


Od njega pričakujem odigranih okoli 35 min na tekmo (po potrebi). Po merilih superzvezdnikov mora dosegati slabih 30 točk in jim dodati vsaj 12 skokov ob procentualno dobrem metu iz igre. Igrati mora na moč, v raketi in tako odpirati prostor soigralcem z bolj odprtimi meti za tri, da ekipi pomaga razviti tudi ta vidik igre. Truditi se mora na obeh straneh igrišča in zakleniti svoj obroč. Trener mu mora predati ključ napada, Simmons pa mora poskrbeti, da Embiida najde v položajih, kjer ga nasprotniki ne bodo mogli ustavljati. In tako ima Philadelphia možnost, da pokaže svojo kakovost – ko bodo nasprotniki obremenjeni s pošastjo v raketi in osebnimi napakami, ko ga bodo poskušali zaustaviti, kar bo razbremenilo ekipo in jim omogočilo, da v kaosu najdejo mirnost, ki bo končno povezala njihovo igro.


Zaradi vsega zgoraj opisanega sva se odločila, da mu z Janom zaupava deseto mesto. Igralec, ki je sposoben ogromno, a vedno pokaže le dovolj, da se o njem govori. Ko stvari potihnejo, nam spet pokaže utrinek talenta s pošastnimi številkami. Premore dovolj kvalitete, da 76erse usmeri na pot proti finalu, a si bo moral na svoj (že tako polomljen) hrbet naložiti odgovornost, ki jo je do sedaj nosil le na jeziku.

47 views