• Luka Skarlovnik

34 -26

Pretekli teden je madridski Real postal novi prvak španske prve lige, kar se je napovedovalo že od Barceloninega remija proti Realovemu mestnemu rivalu Atleticu konec prejšnjega meseca. Sezona, ki jo je zaznamovala svetovna kriza, je pokazala veliko – sploh v štabih obeh najboljših španskih klubov, ki sta tudi letos ušla zasledovalcem in potrdila svojo dominanco, saj jima je od sezone 2003/04 naprej državni naslov ušel le enkrat. A pri nobenem od klubov situacija ni rožnata. Navijači Blaugrane bodo letošnji naslov pripisovali sodnikom, navijači Reala pa bomo stališče »napak« vztrajno branili. Predstave obeh moštev sicer ne navdajajo z optimizmom, vsaj zaenkrat pa kaže, da (če izjemno prehitevamo dogodke) prihajajoča sezona ne obeta nič boljšega.


16. julija so Los Blancosi na praznem stadionu Alfredo di Stefano dvignili svoj 34. pokal za naslov državnih prvakov. Zaradi pomanjkanja navijaškega vzdušja in, roko na srce, pričakovanja lovorike, se zdi, da praznovanje in veselje ni bilo na najvišji ravni. A vseeno – prvi cilj letošnje sezone je bil dosežen - Barcelono so izrinili s španskega prestola.


Predstave Reala so bile v letošnji sezoni nekoliko anemične. Minimalne zmage in številne menjave v začetni enajsterici, saj si določenih položajev na igrišču nihče ni uspel prilastiti. Igra največkrat ni bila prijetna na pogled – velik problem je bil predvsem doseganje zadetkov. Za to so se zanašali na Karima Benzemaja, ki se je do zadnje tekme potegoval za najboljšega strelca in je deležen ogromne hvale z vseh strani, a ob ogledu igre Madridčanov, je po mojem mnenju vidno, da zaradi večletne igre s Cristianom Ronaldom Benzema ni več čisti »golgeter«. Seveda dosega zadetke, forma je po odhodu Portugalca šla navzgor, a od Benzemaja ne gre pričakovati, da bo zapolnil praznino, ki jo je za sabo pustil najboljši strelec v zgodovini kluba. Morda lahko pričakujemo, da bo v prihodnji sezoni napad z zdravim Edenom Hazardom boljši, a stroja za zadetke Real trenutno ne premore. Na obeh krilih smo največkrat videli rotiranje Isca in mladih Brazilcev Rodryga ter Vinicusa Jr., ki jima kljub tehničnim spretnostim in hitrosti manjka končni produkt.


Sredino igrišča skupaj drži Casemiro, verjetno celo najboljši Realov posameznik letošnje sezone. Opravlja umazana dela in dodaja trdnost. Stalnica je bil tudi Toni Kroos, kar pa ne moremo trditi za Luko Modriča, ki ga je največkrat nadomestil Federico Valverde, odkritje sezone pri Madridu. Urugvajec se je ustalil kot vrhunski mladi nogometaš z ogromno prostora za napredek, a že dovolj kvalitete za igranje pri Belem baletu. Trenutno je bil »deklica za vse«, po stilu igre pa je mešanica med Casemirom in Modrićem, tako da lahko pričakujemo od njega še več, ko bodo njegove naloge in položaj na igrišču točno določeni. Obramba je delovala dobro, trdno, z veliko starimi obrazi. Levi bočni položaj si sicer izmenjujeta Ferland Mendy in Marcelo, največji napredek pa smo lahko opazili pri Thibautu Courtouisu, ki je končno pokazal, zakaj so ga Los Blancosi pripeljali v svoje vrste. Čeprav je občasno postregel z nekaj »čudovitimi« napakami, je trdno stal med vratnicama in večkrat poskrbel, da so minimalne zmage Madridčanov res ostale zmage.


Naslov so začinile sodniške odločitve, ki bodo še nekaj časa odmevale ob številki 34. Komentarji, ki trdijo, da je bilo dogovorjeno, da se sodi v prid Kraljevega kluba, so smešni. Prepričan sem, da se je skozi sezono veliko sodniških napak pripetilo tudi v prid Barcelone in škodo Reala, hkrati pa ne gre zanikati, da so jo po koronskem premoru slednji odnesli krepko bolje. Pet enajstmetrovk na enajstih tekmah, vse pa se je začelo z najbolj kontroverzno zmago proti Real Sociedadu z dvema nadvse vprašljivima odločitvama – najprej dosojeno enajstmetrovko in nato razveljavljenim golom Sociedada zaradi pasivnega prepovedanega položaja. Nekaj črnih pik se je nabralo, a skozi celotno sezono je Real Madrid deloval trdno. Na domačem igrišču ni izgubil, njihove predstave pa so bile dovolj konstantne, da o nezasluženosti naslova ne moremo govoriti.


Na drugi strani je Barcelona utelešenje toplo-hladnega. Real je sicer svoje predstave držal na solidnem nivoju, a mogoče lahko celo rečemo, da Beli balet naslova ni osvojil, pač pa ga je Barcelona izgubila. Na dober dan so polnili mrežo nasprotnikov, že nekaj dni kasneje pa kazali izgubljeno igro, brez ideje in identitete, ki je Blaugrani tako pomembna. O Lionelu Messiju nima smisla izgubljati besed. Brez njega bi Barcelona najbrž plavala v povprečnosti, saj jo Argentinec lastnoročno drži na ravni, ko lahko parira z najboljšimi.


Kljub izvrstnemu vratarju Marcu-Andreju ter Stegnu je obramba Kataloncev dokaj slaba. Bočna položaja pripadata Jordiju Albi in Nelsonu Semedu, v središču obrambe partnerja Clementu Lengletu – ki sicer (še ni) med najboljšimi, a ima potenical – še vedno predstavlja Gerard Pique. Zdi se, da Katalonec že nekaj let ni več primeren za položaj v prvi enajsterici Blaugrane, čeprav ima obdobja, ko igra več kot zadovoljivo. Nagnjen je h katastrofalnim napakam in brezglavi igri, saj izgleda, da ga večkrat prevzamejo čustva, ki nekoliko zameglijo razum.


Če se v obrambi lahko pogovarjamo o doslednosti in konstantnosti, kar se »najboljših« tiče, pa na sredini igrišča vlada kaos. S koncem časov Xavija in Inieste je sredina igrišča nekoliko izgubljena. Arthuro Vidal pri Blaugrani nima kaj iskati, Frenkie de Jong ni pokazal pričakovanega, Ivan Rakitić že nekaj časa ne kaže več vrhunskih predstav, Sergio Busquets pa kljub dobri igri šteje že 32 let. V napadu gre vse prek Messija. Luis Suarez ni več stroj za zadetke, kot je bil še pred nekaj leti, levega krila pa ne uspejo zapolniti že od odhoda Neymarja. Letos je tam največ igral Antoine Griezmann in verjetno ravno zaradi položaja razočaral vse pristaše Kataloncev.


Dve dobri sezoni, z ogromno pomanjkljivostmi, ki so se pogosto izkazale za ključne. In moštvi se bosta morali precej potruditi, če želita v prihodnji sezoni loviti moštva, kot so Manchester City, Bayern, Juventus in Liverpool.


BARTOMEU vs PEREZ

O vodstvu Barcelone smo že pisali. Josepa Marie Bartomeuja se želijo znebiti navijači, moštvo in celo vodstvo kluba, ki je izgubilo kar nekaj članov odbora, ko predsednik ni želel odstopiti. Vprašljivi nakupi brez načrta za obnovo kadra in prepiri z Messijem, ki je obraz Blaugrane že skoraj 15 let, ter težave z izbiro trenerja so le nekateri od razlogov za nemir. Po Luisu Enriqueju je Ernesto Valverde v Barcelono sicer prinesel dva naslova državnih prvakov, a v zaporednih letih spektakularno pogorel v Ligi prvakov. Igra in odločitve niso bile po godu pristojnim, zato so ga (v veselje navijačev) zamenjali. Na klop je sedel Quinque Setien – najverjetneje kratkoročna zamenjava, saj kljub odličnim trenerskim odločitvam v preteklosti Barcelono vodi klavrno. Glede na pomanjkanje izrazitih sprememb na igrišču kljub menjavi trenerja se poraja vprašanje, če navodila res prihajajo s trenerske klopi ali iz pisarne vodstva.

(vir: marca.com) Bartomeu in Perez

Po drugi strani Real Madrid že nekaj časa uspešno vodi Florentino Perez, ki je zaslužen za prvi dve »obdobji Galaktikov« Kraljevega kluba in zadolžen, da sestavi tretje moštvo, ki si bo zaslužilo znameniti vzdevek. Minulo poletje je bilo pri Realu po dalj časa obdobje večjih nakupov – o tem se ne govori na veliko, a tudi v Madridu ni šlo vse tako kot so si zamislili, čeprav ne gre risati vzporednic s spodrsljaji Barcelone. Podpisali so Mendyja, kakovostno zamenjavo za Marcela, ki vstopa v svoja veteranska leta. Kljub visoki odkupnini je Eder Militao zadovoljivo opravljal svoje naloge na položaju centralnega branilca, na odgovor, če bo s časom lahko stopil v čevlje Sergia Ramosa, pa bo treba še malo počakati. V zadnjih nekaj prestopnih oknih so si z nakupi Viniciusa Jr., Rodryga in Renierja nabrali nekaj izjemnih brazilskih draguljev. Daleč najbolj zveneča okrepitev lanskega poletja je Hazard, en najboljših svetovnih nogometašev, ki zaenkrat še ne more biti označen za razočaranje, ni pa treba opominjati, da želenega učinka na igrišču ni bilo. Hazard je bil v letošnji sezoni poškodovan več kot ves svoj čas pri londonskem Chelseaju, kjer je odigral sedem sezon. Tako mora še upravičiti svojo odkupnino – kar ne bi smela biti težava, če bo le sposoben ostati na igrišču. Največje razočaranje je Luka Jović, ki se mogoče že seli iz Madrida. Obetal je ogromno, na igrišču pa pokazal bore malo, še bolj kot medle predstave pa v oči bode obnašanje izven nogometnih igrišč, saj je kršil zapovedi pred, med in po koroni – Perez pa ni znan kot izjemno potrpežljiv. Po drugi strani je vseeno treba omeniti, da Jović že od začetka ni dobil prave priložnosti, najverjetneje zaradi ljubezenske zgodbe Zidana in Benzemaja – a tudi, ko je imel priložnost, je ni izkoristil.


Trener? Zinedine Zidane je zmagovalec. Težko je trditi drugače, saj je v svojem obdobju na klopi prve ekipe Reala lovoriko (v povprečju) osvojil vsakih 19 tekem. Je trener s prezenco, ki ga nogometaši spoštujejo, hkrati pa zna biti oster in zahteven. Dokazal je, da se zna prilagoditi moštvu in iz ponujenih igralcev izvleči največ.

(vir: hurriyet.com.tr) Zidane

Tekmo vodstva zaenkrat z naskokom zmaguje Beli balet. Vendarle pa je novi koronavirus prizadel obe moštvi. Koliko nihče ne ve, a govorice vseeno pravijo, da Real stoji na nekoliko bolj trdnih finančnih temeljih, kljub temu pa je Perez napovedal poletje brez okrepitev:

»Ne morem prositi svojih nogometašev, da si znižajo plače in nato opravljati velikih nakupov«.


Verjetno je ta trditev vse prej kot zapisana v kamen, vseeno pa se zdi, da bo na novega »galaktika« potrebno počakati do prihodne sezone.


PRIHODNOST

Ravno zaradi financ je prihodnje leto težko pričakovati večji preskok v kvaliteti ekip. Najverjetneje bo glavni cilj obeh moštev prodaja. Real se bo skoraj zagotovo želel znebiti Garetha Balea in Jamesa Rodrigueza, govori se o prodaji Lucasa Vazqueza, ne gre pa odpisati tudi prodaje že omenjenega Jovića. Barcelona ima nekaj precej večjih žetonov, ki jim potencialno v zameno lahko prinesejo nekoliko večjo okrepitev. Phillipe Coutinho, Ousmane Dembele, Griezmann, Rakitić in Samuel Umtiti. Sploh prvi trije bi znali dodobra napolniti njihovo banko, v paketu pa predstavljajo mamljivo ponudbo za položaj levega krila, ki jim v zadnjih nekaj sezonah najbolj manjka – s tem da precej odkrito ciljajo na Neymarja.

(vir: fcbarcelonanoticias.com) Griezmann, Coutinho in Dembele

V Barcini obrambi ne vidim večjih sprememb, v sredini pa bomo najverjetneje gledali Busquetsa, De Jonga in Pjanića. Napadalna trojica ostaja zavita v skrivnost, skoraj zagotovo pa bodo ravno tam najprej poskušali poiskati novo zvezdo. Menim, da se mora za dobro Barcelonine prihodnosti čas Bartomeuja na vrhu kluba čimprej končati. Brez pravih načrtov in z izjemno vprašljivimi potezami je že uspel ustvariti nelagodje v slačilnici. Vse bolj odmevajo govorice o Messijevem nezadovoljstvu z vodenjem in igro, kar je posredno v nedavnem intervjuju potrdil tudi sam, a zatrdil, da je Camp Nou še vedno stadion, kjer želi igrati. Govoricam o odhodu Argentinca tako ne gre verjeti – če pa se po čudežu prepad med njim in Bartomeujem še razširi in se šestkratni zmagovalec zlate žoge odloči oditi, Blaugrano čakajo precej hudi časi.


V prestolnici se zdi, da bo Real še enkrat začel obdobje s Hazardom, ki letos ekipi ni doprinesel veliko:

(vir: junipersports.com) Hazard

»Ekipno smo osvojili LaLigo, a individualno je to najslabše leto v moji karieri,« je v intervjuju povedal Belgijec in pristavil, da so z mislimi že pri povratni tekmi Lige prvakov, kjer bodo lovili zaostanek 2 : 1 proti Manchester Cityju, tako da roko na srce napredovanja v naslednji krog ni za pričakovati.


Če se ekipa res ne bo spreminjala, lahko pričakujemo podobno sezono kot je bila letošnja, z nekoliko bolj izkušeno mlado gardo. Če se Barca okrepi in ponovno najde svojo identiteto, bo Real čakala izjemno težka naloga, da ubrani španski naslov. Vse bo slonelo na upanju, da naveza Hazard – Benzema zaneti napadalno iskrico, na drugem krilu pa se odpira bitka za mesto v prvi enajsterici med Marcom Asensiem, Rodrygom in Viniciusem Jr. V obrambi sprememb ne gre pričakovati, na sredini igrišča pa ima Valverde možnost, da se dokončno ustali.


Temelji Belega baleta so torej nekoliko trdnejši, tako da se nam svita kaj pričakovati. Na drugi strani pa Barca trenutno ne izgleda najbolje, a ima – s pravimi potezami – večji potencial. S pravim trenerjem in malenkost prevetrenim kadrom, lahko predstavljajo atraktivno nasprotje Zidanovi trdnosti. Kadra bosta podobna letošnjim, umetnost pa ostaja, da iz danega moštva izvlečeš največ. Real svojega umetnika ima, Barca ga še išče – in mogoče ga res najde v Quatarju, kjer se trenutno nahaja klubska legenda Xavi.

0 views