• Jan Blaževič

#9 – Jimmy Butler

Updated: Aug 11

Lestvico najboljših desetih igralcev, ki bodo (zagotovo) nastopili v končnici, smo začeli s Philadelphijinim Joelom Embiidom, nadaljujemo pa z njegovim nekdanjim soigralcem pri Sixersih. Jimmy Butler se je pred začetkom letošnje sezone presenetljivo poslovil od Embiida in soigralcev, še bolj presenetljivo pa je bilo, da je podpisal za Miami Heat. Ekipa iz Floride ni veljala za resnega konkurenta za najvišja mesta na vzhodu, a prihod Butlerja je situacijo spremenil.

Vir: CGTN.com


Butler je 30-letni košarkar, ki lahko igra na več položajih na parketu. Znajde se tako na dvojki, kot na trojki, po potrebi lahko tudi organizira igro, krije lahko celo malo višje košarkarje. Univerzitetno košarko je najprej igral za univerzo Tyler JC (med letoma 2007 in 2008), kasneje je tri leta prebil na univerzi Marquette. V ligo NBA je prišel na naboru leta 2011 kot zadnji izbor prvega kroga. Njegova kariera se je odvila veliko bolje kot so to očitno predvideli skavti ekip, do sedaj je bil petkrat imenovan za All-Star igralca, dvakrat je bil izbran v tretjo najboljšo peterko lige, štirikrat v drugo najboljšo obrambno peterko. Poleg tega je leta 2015 osvojil nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni.

Butlerju v otroštvu ni bilo lahko. Rodil se je v Texasu, že kot majhnega otroka je oče njega in njegovo mamo zapustil, pri 13-ih ga je ta vrgla iz hiše. Kasneje se je spoprijateljil z Jordanom Lesliejem, nekdanjim igralcem v ligi NFL, pri njegovi družini je celo stanoval.

Res je, da so Butlerjeve številke v letošnji sezoni vse prej kot dih jemajoče. Dosega po 20 točk na tekmo, temu dodaja dobrih šest skokov in asistenc – oboje je njegov najvišji dosežek kariere. Predvsem organizacija napada je element, v katerem je Jimmy v letošnji sezoni zelo napredoval. Zaskrbljujoč pa je predvsem podatek o odstotku zadetih metov za tri. Ta je pri slabih 25 odstotkih, kar je globoko pod povprečjem lige (vseeno je Butler do sedaj v karieri dokazal, da zna zadeti tudi trojko, od tam je večinoma metal z več kot 30 % uspešnostjo). Na srečo Butler neučinkovitost izza črte nadomesti z ostalimi dejavniki košarkarske igre. Poleg dobrega napadalnega košarkarja, ki zna biti celo en glavnih distributorjev žoge, je Butler verjetno še boljši obrambni košarkar. Že od svoje tretje sezone v ligi na tekmo v povprečju dosega okoli dve ukradene žoge, ob tem povprečno na vsakem drugem srečanju zabeleži še blokado. Tudi ni velik zapravljivec žog; glede na to, da je v Miamiju en glavnih organizatorjev igre, sta dobri dve izgubljeni žogi na tekmo nekaj, kar se da brez težav pogoltniti.


Ob vsem naštetem pa je 30-letnik še velik tekmovalec, ki nikoli ne želi izgubiti. V svoji karieri se njegova ekipa samo enkrat ni uvrstila v končnico lige NBA, to se je zgodilo leta 2016, ko je Chicago končnico zgrešil za zgolj dve zmagi. V vseh ostalih primerih je Butler v končnici igral, celo pri Minnesoti, ki jo je v zaključni del lige popeljal prvič po letu 2004. Vse od kar pa je iz franšize iz Minneapolisa odšel, so Volkovi ponovno daleč od osmega mesta na zahodu.

Butler je zelo nepopustljiv igralec, ki bi brez težav igral v zlatih letih grid&grind ere v Memphisu. Poleg vseh naštetih atributov pa je en njegovih glavnih ta, da zna zaključke tekem vzeti v svoje roke. To smo videli predvsem v lanski sezoni, ko je namesto Embiida in Bena Simmonsa on bil tisti, ki je zaključeval večino tesnih tekem Philadelphie.

Čeprav sem omenil, da skoraj nikoli ne "zamudi" končnice lige, pa v njej ni prav posebej uspešen, kar je glavni manko v njegovi karieri. V finalu konference (polfinalu lige) še nikoli ni zaigral. Tudi letos bo to težko; trenutno stanje kaže na obračun z Indiano Pacers v prvem krogu, ob potencialnem napredovanju pa jih v drugem najverjetneje čaka obračun z Giannisovim Milwaukeejem.

Čeprav za Butlerja velja, da se včasih ne razume dobro s soigralci v slačilnici (tu mislimo predvsem na spore s Karlom Anthonyjem Townsom in Andrewjem Wigginsom v Minnesoti), pa je vseeno košarkar, ki izboljša svoje soigralce. To lahko vidimo tudi letos. Miamiju mnogi niso napovedovali uspešne sezone, ta pa se odvija posnem drugače. Heat so na četrtem mestu na vzhodu, poleg tega so ena najboljših domačih ekip v ligi (kar pa v mehurčku v Orlandu ne pomeni prav dosti). Poleg tega so podaljške igrali že devetkrat – kar osemkrat so na koncu slavili.

Po samih imenih ekipa ni zvezdniška, je pa sestavljena na način, ki ustreza vsem na parketu. Butler je prvi zvezdnik ekipe, kaj kmalu za njim pa pride center Bam Adebayo, eno največjih presenečenj sezone in igralec, ki je med favoriti za nagrado za igralca, ki je v letošnji sezoni najbolj napredoval. Ob 16 točkah na tekmo in desetih skokih, dodaja tudi pet asistenc. Lahko bi rekli, da je pri kroženju žoge ekipe celo pomembnejši od Butlerja. Svoje dodajo tudi Duncan Robinson, novinca Tyler Herro in Kendrick Nunn, iz klopi pa je izjemen seveda nekdanji slovenski reprezentant Goran Dragić. Če se vrnemo na lansko poletje, lahko rečemo, da takšna ekipa nima v končnici velikih možnosti, a na čelu s trenerjem Ericom Spoelstro so gotovo med ekipami, s katerimi se ne želi soočiti nihče.

Butler bi tudi v končnici moral biti vodja ekipe, od katere se po zelo dobro odigranem rednem delu pričakuje veliko. Glede na zvezdniški status 30-letnika bo vsak neuspeh ležal predvsem na njegovih plečih. Je pa res, da je vrh vzhodne konkurence močan kot že dolgo ne in da je težko pričakovati Miami v velikem finalu lige. Priložnost zagotovo bo, Butler pa bo tisti, ki jo bo moral izkoristiti, tudi ob boljšem odstotku meta za tri kot do sedaj v sezoni.


34 views