• Samo Demšar

Bolje prvi v diviziji kot zadnji v NFL

Divizije v ligi NFL so zelo neenakovredne. Pred začetkom letošnje sezone je pogovor glede divizij potekal predvsem o tem, katera je najboljša. Ta čast je lansko sezono pripadla diviziji NFC West s San Francisco 49ers, Seattle Seahawks, Los Angeles Rams in Arizona Cardinals. San Francisco je prišel vse do Super Bowla LIV, Seattle se je že osmič zapored uvrstil v končnico, Ramsi so imeli »mačka« po porazu v Super Bowlu LIII (vseeno so sezono končali z devetimi zmagami), Arizona pa je bila v procesu izgradnje konkurenčne ekipe. Čeprav se je razmerje moči v diviziji spremenilo, pa vsaj zaenkrat letos NFC West nima prave konkurence.


Po ocenah bi omenjeni diviziji letos konkurenco predstavljala AFC West s trenutnimi prvaki Kansas City Chiefs, bivšo velesilo Denver Broncos ter dvema ekipama na robu povprečja, Las Vegas Raiders in Los Angeles Chargers. Vsaj zaenkrat se te napovedi niso uresničile.


A danes ne bomo govorili o najboljših, temveč o najslabši diviziji lige NFL, ki že drugo sezono zapored ni stvar debate – NFC East.

Vir slike: Belly Up Sports


Divizijo sestavljajo Dallas Cowboys, Philladelphia Eagles, Washinghton Football Team in New York Giants, po sedmih tekmah sezone pa nobena ekipa ni dosegla več kot dveh zmag.


Skupno so ekipe v NFC East letos zbrale sedem zmag, dvajset porazov in en remi. Za primerjavo; ekipe iz NFC West so skupno zbrale 19 zmag in osem porazov.


Vseeno pa bo najboljša izmed njih – ne glede na število zmag – januarja gostila tekmo končnice. Mogoče jim uspe podreti celo mejnik Seattla iz sezone 2010, ko so se v končnico uvrstili s sedmimi zmagami in devetimi porazi.


Dallas Cowboys


Še pred začetkom sezone so nekateri Dallas šteli v ožji krog favoritov za uvrstitev v Super Bowl. A napovedi ne bi mogle biti dlje od resnice. Dallas je zmago letos okusil le dvakrat, v obeh primerih – sploh proti Atlanti, ko so zaostajali že za 20 točk – pa je šlo za las.


Glavni problem Dallasa je njihova obramba, ki je med najslabšimi v ligi. Lastnik (in izvršilni direktor) ekipe Jerry Jones je kljub lanskim težavam v obrambi v prvem krogu nabora izbral (sicer izjemnega) wide recieverja CeeDee Lamba.


Še večjo napako kot na naboru je Jones naredil še pred tem, saj je na mesto glavnega trenerja postavil Mikea McCarthyja. Čeprav je slednji okusil veliko uspehov v ligi NFL, pa je letošnja sezona pokazala, da njegov pristop ni več učinkovit. Na mesto koordinatorja obrambe je McCarthy postavil Mikea Nolana, ki je verjetno najslabši člen ekipe iz Teksasa – njegova nepripravljenost se je pokazala predvsem na tekmi s Clevelandom.


Dlje ko traja sezona, slabše kaže Dallasu. V zmagi proti New York Giantsom je sezono zaradi poškodbe končal quarterback Dak Prescott – čeprav imajo Cowboys na voljo kompetentnega Andyja Daltona, pa je Prescott lepilo, ki povezuje ekipo.

Prescott v solzah zapušča igrišče, 11. oktober proti New York Giants


Igralci enostavno niso tako navezani na Daltona. To se je lepo videlo v tekmi z Washingtonom, ko nihče ni želel obračunati z Jonom Bosticom, po tem ko je ta storil nevaren prekršek nad Daltonom.


Težave Dallasa se bodo najverjetneje nadaljevale še dolgo po tej sezoni. Takrat bodo verjetno prisiljeni podaljšati pogodbo s Prescottom, kar jim bo otežilo možnosti za podpis prostih igralcev. Tudi tu lahko iščemo krivca v Jonesu, ki je v zadnjih letih preveč razmetaval z denarjem – tu lahko izpostavimo predvsem zgodnji pogodbi (izjemnega) linebackerja Jaylona Smitha in running backa Ezekiela Elliota, ki je letos padel v formi.


Čeprav imajo v zadnjih letih, odkar je ekipo v roke dobil Prescott, skupno več zmag kot porazov, pa so dosegli le dve zmagi v končnici. Pričakovanja so v Dallasu, eni najuspešnejših ekip v zgodovini lige NFL, veliko višja, a vsaj zaenkrat izgleda, da bodo na ponovne uspehe ekipe morali navijači še malo počakati.


NFL verzija Manchester Uniteda – Dallas s petimi naslovi prvaka lige NFL zaostaja le za Pittsburghom in New Englandom. A zadnjič je ekipa iz Teksasa slavila leta 1995. Kljub temu so njihovi navijači še danes prepričani, da je njihova ekipa ena najboljših in se lahko vsako leto uvrsti v Super Bowl.


Dallas že danes čaka obračun s Philadelphio, ki bo najverjetneje zabila še zadnji žebelj v njihovo krsto. Če pa jim po (manjšem) čudežu vseeno uspe slaviti in tako napovedati bitko za prvaka divizije, pa se mi vseeno zdi bolj smiselno takoj začeti z rebuildom – prestopni rok se konča v torek, do takrat pa se Dallas lahko znebi številnih igralcev ter se odkrepi z izbori, ki so ključni za novo konkurenčnost ekipe.


Philadelphia Eagles


Ekipa iz Filadelfije lahko izmed vseh danes obravnavanih pričakuje najlepšo (kratkoročno) prihodnost. Eagles so pred tremi leti osvojili svoj prvi šampionski prstan, v obeh sezonah po tem pa so okusili končnico. Na naboru 2016 so našli svojega quarterbacka v Carsonu Wentzu, ki v letošnji sezoni ne kaže svojih najboljših predstav – trenutno ima v sedmih nastopih enako število podaj za touchdown in prestreženih podaj (10).


Wentz v zadnjih sezonah pogosto mora nositi ekipo, a ne zato, ker bi bila ekipa slaba, temveč zato, ker najboljših igralcev zaradi poškodb pogosto ni na igrišču. Enako velja tudi za Wentza, ki je presedel celotno končnico, ko je Philadelphia postala prvak leta 2018.

Simbolična slika zadnjih dveh let - Wentz (številka 11) predstavlja Philadelphio, Vic Beasley (v rdečem) pa poškodbe, ki poizkušajo prizemljiti franšizo iz Mesta bratske ljubezni.


Prava katastrofa s poškodbami se je ekipi zgodila lani, a prav Wentz je bil tisti, ki je s štirimi zmagami zaključil sezono in Orle spravil v končnico. To je Wentz zaključil že v prvi četrtini tekme proti Seahawksom, ki so na koncu slavili z rezultatom 17 – 9.


Smola Eaglesov se nadaljuje tudi v tej sezoni. Tako je največ lovilskih jardov za ekipo zbral Travis Fulgham, ki ga je lani kot 184. na naboru izbral Detroit. Fulgham je član ekipe Orlov šele slab mesec. Zaradi poškodbe pa bo na današnji tekmi odsoten running back Miles Sanders, ki ima s 434 tekaškimi jardi trenutno največ tekaških jardov – s 185 jardi mu sledi Wentz.


Čeprav je franšiza iz Filadelfije pod nekakšnim prekletstvom, vseeno deluje kot najbolj kompetentna. Razlog za to je dobra struktura ekipe in vodstva – tu mislim predvsem na večletnega trenerja Douga Pedersona.

Če se preostalim ključnim igralcem uspe izogniti poškodbam, bi Orle na poti v četrto zaporedno končnico težko kdo zaustavil.


New York Giants


Podobno kot Dallas sodijo Giants s štirimi šampionskimi prstani med najboljše NFL franšize vseh časov. Na krilih dobrih obramb in utrinkov briljance legende franšize, quarterbacka Elija Manninga, so slavili naslov v sezonah 2007 in 2011, a to je dobesedno vse, kar je franšizi uspelo v zadnji 19 sezonah. Ne razumite me narobe, dva šampionska prstana v 19 letih so uspeh za vsako franšizo (razen za New England), a v preostalih 17 letih so bili Giants sila povprečni – le štirikrat so se uvrstili v končnico, obakrat pa so jo končali že po eni tekmi.

Manning se je v folkloro New York Giantsov zapisal že v sezoni 2007, ko so v Super Bowlu šokirali nepremagane Patriotse. Na sliki je ena najbolj znanih akcij v zgodovini lige NFL, takoimenovani "helmet catch" Davida Tyreeja, ki je bil ključen za končno slavje New Yorka.


Novo življenje je leta 2014 v franšizo vnesel wide reciever Odell Beckham Jr., a zvezdnik na tem položaju ni dovolj, da bi prebudil celotno franšizo. Leto za letom je namreč slabše predstave kazal Manning, vse dokler ga ni lani nadomestil novinec Daniel Jones.


Po lanski sezoni so odpustili glavnega trenerja Pata Shurmurja, njegovo menjavo pa so našli v dokaj mladem Joeu Judgeu.


Judge je bil lani trener za položaj wide recieverjev pri New Englandu. Odločitev je bila sporna pred vsem zato, ker so bili pri New Englandu prav wide recieverji najšibkejša točka.


Čeprav so sezono začeli zelo slabo, pa se iz tekme v tekmo kaže napredek. V zadnjih treh tekmah so slavili le enkrat, vendar so bili v vseh primerih zelo blizu uspeha. Ekipa iz New Yorka najverjetneje nima prave možnosti za prvaka divizije, a se lahko navijači tolažijo že s tem, da so še vedno veliko boljši od New York Jetsov.


Washington Football Team


Čeprav so vse ekipe šle skozi nenavadno obdobje pred sezono, pa so imeli največ za postoriti prav v Washingtonu, kjer so spremenili ime, grb, himno ... Več o menjavi imena si lahko preberete v našem članku s 1. avgusta, ki je dostopen na tej povezavi: https://www.republikasporta.com/post/ekipa-nekdaj-poznana-kot-washington-redskins


Tudi Washington ima za sabo bogato zgodovino, v kateri so osvojili tri Super Bowle. A zadnja zmaga je bila leta 1991, od takrat pa je ekipi uspelo bore malo – v skoraj tridesetih letih so zbrali zgolj tri zmage v končnici.


Vlogo glavnega trenerja je letos prevzel Ron Rivera, za katerim je nekaj dobrih sezon pri Carolini. A tudi tu je ekipo doletela smola - Riveri so zdravniki v avgustu vratu odkrili rakave celice.

Pretekli teden je Rivera zaključil s kemoterapijo, a ga čakajo še nadaljnji pregledi.


Od ekipe iz Washingtona se že zaradi zadnjih nekaj sezon ni pričakovalo veliko, a dodatne težave so jih v očeh javnosti še dodatno oddaljile od kakršnekoli možnosti za uspešno sezono.


Vseeno je ekipa na prvi tekmi sezone šokirala Philadelphio s 27 – 17, sledil pa je niz petih porazov, ki ga je prekinila suverena zmaga proti zdesetkanemu Dallasu, ki je tekmo končal s tretjim quarterbackom Benom DiNuccijem.


Pozitiven del ekipe iz glavnega mesta ZDA je zagotovo njihova obramba, medtem ko jim napad predstavlja veliko več težav. Vlogo začetnega quarterbacka je po porazu z Balitmore Ravens izgubil lanskoletni 15. izbor Dwayne Haskins, ki je trenutno šele tretji quarterback – glavna vloga je pripadla Kyleu Allenu, ki je lani pri Carolini vsaj na začetku sezone dokaj dobro nadomestil poškodovanega Cama Newtona.


Čeprav je očitno, da se Washington še vedno »lovi«, pa bi prav oni lahko predstavljali glavno konkurenco Philadelphii v bitki za končnico. Obe ekipi čaka dokaj podoben razpored tekem, morda pa bo na odgovor treba počakati vse do zadnje tekme sezone, ko se ekipi spet srečata.


Bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu


Pregovor, ki dobro povzame divizijo NFC East. Če bi prvaka divizije postavili v katerokoli drugo, se najverjetneje ne bi moral kosati z najboljšima dvema ekipama.


Če bi združili najboljše igralce vsake ekipe iz divizije NFC East, bi dobil ekipo, ki bi se lahko potegovala za Super Bowl. A ravno tu leži paradoks, saj je glavna prednost ekip iz NFC East to, da vsako leto igrajo šest tekem proti divizijskim tekmicam, ki so iz leta v leto slabše.


Od sedmih zmag, ki so jih skupno zbrale ekipe NFC East, sta le dve bili doseženi zunaj divizije – Dallas je za las premagal Atlanto, Philadelphia pa je šokirala zdesetkan San Francisco.

  • YouTube