• Niko Hari

Cinikov vodič po NBA končnici 2020

Kakšna sezona je za nami. V letu, ki je bržkone vihar sranja, naši obrazi pa so v očesu tornada, nam je športnim navdušencem liga NBA dala rešilno bilko v obliki končnice v mehurčku. Pred Adamom Silverjem, alfo in omego lige, je potrebno sneti klobuk in se globoko prikloniti. V časih, ki so eni izmed najtežjih v zgodovini Združenih držav Amerike (poleg pandemije so se Američani kosali tudi z vrsto družbenih in rasnih problemov), je svojo košarkarsko barko suvereno vodil po razburkanem morju letošnje NBA sezone, še posebej, če ravno končano tekmovanje primerjamo s podobnim poskusom v nogometni ligi MLS.



Do trofeje so se NBA moštva letos prebijala nekoliko drugače.

Eksperimentalna končnica je širnemu svetu pokazala, da se tudi v najhujših časih s strogim pristopom da izpeljati tako zahteven projekt, kot je tekmovanje za lovoriko Larrija O'Briena v pandemiji. ''Mehurček'' je deloval izjemno, skoraj brez napak. Tiste, ki so se pripetile, lahko pripišemo človeškemu faktorju, glede na njihovo malo število pa jih bomo kar zanemarili. Že to, da v mehurčku ni prišlo do okužb, je neverjeten dosežek. Redki ''epidemiološki delikti'' košarkarjev bodo zato kaj hitro pozabljeni. Tudi neverjetno potezo sloge v boju proti sistemskemu rasizmu vseh moštev v mehurčku, katerih pobudiki so bili Milwaukee Bucksi (še pred njimi pa dame iz WNBA), je liga NBA kot koorporacija, ki gleda bolj ali manj le na zaslužek, zmanevrirala z odliko. Sila občutljiva tematika je (upravičeno ali ne) razdvojila ZDA, liga NBA pa je v najhujših časih postala eden izmed glavnih glasnikov gibanja Black Lives Matter. Tudi na bojkot košarkarskih moštev, ki je bil dobrodošel, a vseeno (glede na epidemiološko stanje v državi) tvegan podvig ponovne preložitve nadaljevanja NBA sezone, se je Silver odzval pravilno, strpno, in kar je najpomembneje, solidarno do igralcev, trenerjev in ostalega osebja.


KONČNICA SKOZI PRIZMO HEJTERJA


Lakersi so ponovno na čelu svetovne košarke. Vir: Flipboard


Po vseh ovirah, ki jih je ameriška košarka morala zaobiti, smo vseeno dobili šampiona lige NBA: moštvo Los Angeles Lakers. Franšiza s polno omaro lovorik in socialnimi omrežji zvrhanimi ''nedeljskih navijačev'', ki bodo drugo leto navijali za neko drugo franšizo, ki bo kazala najboljše predstave v rednem delu sezone.


Mogoče je tudi zaradi tega pričakovan četrti prstan na dlani LeBrona Jamesa veliko manj navdušujoč kot zadnji iz leta 2016. Ni kaj, James je kralj, kljub športni ''ostarelosti''. Tretje moštvo je popeljal do naslova prvakov in četrtič je postal najkoristnejši igralec finala – morda pa bo sedaj, končno, zasluženo postavljen ob bok Michaelu Jordanu (in ne tik za njega) kot najboljši košarkar vseh časov.


Bodimo realni. Vsi objektivni gledalci (ne samo slovenski, ki so pesti za Heat držali iz očitnih razlogov) smo privoščili naslov Miamiju. Filmsko pustošenje po končnici bi se lahko zaključilo sanjsko, a kaj ko smo taisti objektivni gledalci vedeli, da Vročica nima niti najmanjših možnosti proti losangeleškim velikanom. Zavedali smo se, da to pač ne bo zgodba o zmagi Davida nad Goliatom, ampak bo to spreminjanje Davida v floridsko pašteto.


Jimmy Butler je pokazal, da ni problematičen igralec, kot je bilo slutiti po poročanju ''mainstream'' medijev iz njegovega časa pri Minnesoti in v Filadelfiji, ampak je največji ''delavec'' postavljen ob bok Jordanu, Bryantu, Garnettu in ostalim ''psihičem'' iz treningov. Mu pač ni do milenijskih/Gen Z snežink, katerim so uspeh, denar in slava v ligi postali samoumevni.



VICE LIGE NBA: DOBRI, A NEBOGLJENI


Orlando Magic je moštvo, ki je športni sinonim pici z ananasom. Res, padli so v skupino osmih velikanov vzhodne konference, vendar je razlika med Orlandom in ostalimi moštvi vzhoda enormna. Sedmerica preostalih najboljših moštev ima vsaj nekaj, česar se lahko oprime v prihodnosti in sanja o boljšem jutri – Orlando pač ne.

Žalostno je tudi, da veliko slabših moštev z nasmeškom zre v prihodnost, saj se zavedajo, da bojo drugo floridsko moštvo prej ko slej preskočili ''ko pličak potok'': Hawksi so kljub zamujeni priložnosti v obliki Dončića našli svojega franšiznega igralca v Traeju Youngu, Bullsi so naredili potezo sezone s tem, ko so odpustili glavnega trenerja Jima Boylena, nenazadnje tudi večno mizerni Knicksi začenjajo spominjati na košarkarsko moštvo. Orlando je pričakovano, kljub uvodni zmagi, bil le stopnica Bucksov v naslednji krog končnice.



Na Zahodu so v poglavje ''ne tič, ne miš'' ujeti Blazersi iz Portlanda. V bistvu se bojim, da je moštvo sicer z več talenta, v bolj nezavidljivem položaju od prej omenjenega Orlanda. Damian Lillard in CJ McCollum sta eden izmed najboljših branilskih tandemov v ligi, vendar se tu rožnata slika prelije v groteskno delo ekspresionizma. Poleg ''steklenega'' Jusufa Nurkića v Portlandu ni igralcev (mogoče Hassan Whiteside), ki bi lahko moštvo povzdignili na višjo raven, iz repa zahodne konference. V končnico so se uvrstili za mišjo dlako, in kljub prvi zmagi nad Lakersi smo vsi vedeli, da bo slavje kratko, nadeljevanje pa dokaj klavrno.


Za ovratnik stagnirajočemu Portlandu dihajo mlada moštva, lačna dokazovanja: Pelicansi iz New Orleansa so nabiti z mladim talentom. Čeprav je Zion Williamson v mojih očeh precenjen, bo vsekakor eden izmed košarkarjev, na katere bomo še kako pozorni naslednjo sezono. Grizliji iz Memphisa so že letos pokazali, kako blizu končnici so, čeprav jih vodi novinec Ja Morant.


V uverturnih tekmah pred končnico so sijajno igrali tudi Sunsi iz Phoenixa, ki so to sezono bili že skoraj odpisani, a so v ''mehurčku'' pokazali, da bo tandem Booker-Ayton strah in trepet lige v prihodnjih sezonah. Tu so še Kingsi, ki izgledajo, kot da jim manjka še en košček v sestavljanki, da postanejo konkurenčna ekipa za končnico. Tudi prerojena Minnesota bo v prihodnosti močna, sedaj, ko je D'Angelo Russell združil moči z ofenzivno najbolj nadarjenim centrom v ligi, Karlom-Anthonyjem Townsom.


Mislim, da razumete mojo poanto, Portland je v piz…


Tretje moštvo, ki je trenutno dokaj brez perspektive, vendar so v veliko boljšem položaju od sotrpinov, so Indiana Pacers. Le upamo lahko, da se Victor Oladipo vrne v staro formo, vendar so v mojih očeh od osvojitve naslova še svetlobna leta. Bo pa Indiana konkurenčna in težka ekipa v končnici naslednjih nekaj let in s tem ni nič narobe. Ne more biti vsaka ekipa prvak. Grajenje zmagovalne mentalitete in kulture bo Pacerse zasidrala med spoštovanja vrednimi moštvi vzhodne konference v novem desetletju. Prav pri tej franšizi si zares želim, da se motim. Indiana ima simpatično moštvo z lepo igro, zato si jih (tudi po kakšnem čudežnem prestopu) želim videti na čelu karavane NBA.



NA PRAGU KOLAPSA: FRANŠIZE, KI SO RAZOČARALE


Spisek takšnih franšiz je na žalost dolg. V dobi super ekip in dominacije Golden State Warriorsov so se številna moštva odločila, da grejo na vse ali nič. Poteza, ki je glede na neverjetno število izjemno talentiranih moštev (oziroma super tandemov v ligi), dokaj neumna. Tvegati naslednje desetletje relevantnosti v želji po takojšnjem zmagovanju, kljub temu, da je to storilo veliko ostalih franšiz, je za nekatera moštva bila pogubna napaka.

Clippersi iz Los Angelesa so v končnico prijezdili kot eni izmed glavnih favoritov za naslov, vendar je že prvi krog proti Mavericksom izpostavil nekaj ključnih problemov moštva. Gledalci smo z zadovoljstvom opazovali popoln propad sistema verjetno najbolj nesimpatične ekipe v končnici. Res, da je Kawhi Leonard v drugem krogu proti Denverju odigral kakor se za zvezdnika njegovega kova spodobi, vendar je en mož le redko dovolj – čeprav bi se Clippersom skoraj posrečilo. Vodili so z 3 proti 1 v zmagah, nato pa so na sceno stopili fantje iz zvezne države Kolorado na čelu z Jamalom Murrayjem in Nikolo ''Big Honey'' Jokićem.


Los Angeles si je podredil Big Honey. Vir: Slam


Peta, šesta in sedma tekma konferenčnega polfinala so pokazale največje težave grdega račka izmed losangeleških ekip: pomanjkanje pravega napada. Kar so se številni bali že dolgo, se je uresničilo. Clippersi so brez pravega organizatorja lige! Ja, Lou Williams je dober ''scorer'', verjetno najboljši šesti mož kar jih je videla liga NBA (poleg Emanuela Ginobilija), vendar to nikakor ne pomeni, da je sposoben voditi napad. Clippersi so skozi končnico imeli dve in pol napadalni opciji. Kadar je bil na parketu Leonard, so se zanašali na njegovo sposobnost samostojne kreacije meta in napada izključno iz izolacij. Enako, ko je bil na parketu Williams. Kaj pa polovička?

Dragi moji, predstavljam vam največje razočaranje letošnje končnice Paula ''Pandemic P'' Georgea. Poleg tega, da je bil večino tekem končnice popolnoma napadalno nerazpoložen, je v oči bodla tudi njegova nesposobnost kreacije zase in za druge. Večino časa je George čakal na podajo izza črte treh točk, nato pa je žogo (vsaj po navadi) vrgel kot vrečo krompirja. Poleg primanjkljaja kreacije in nerazpoloženega Georgea je treba izpostaviti še popolno nezmožnost prilagajanja nekdaj šampionskega trenerja Doca Riversa. Pustil je, da se njegovo moštvo zanaša na težke mete (predvsem iz polrazdalje, ki so najmanj učinkoviti, pa čeprav je Kawhi mojster take košarke), igra pick n roll pa je za Riversovo ekipo bila špansko selo.


Priznati moramo, da bi lansko leto menjavo za Georgea opravili najverjetneje vsi, če bi bili v vlogi menedžerjev Clippersev, vendar smo sedaj lahko vsi ''pametni'', ko se je poteza izjalovila.



Razveselilo me je, ko so Clippersi izpadli, še posebej, ker jih je izločil debelušen ''bitch ass white boy''. Spavaš li mirno Montrezl Harrel?

Naslednje moštvo, ki je na pragu implozije, so Sixersi iz Philladelphije. O njihovi nesposobnosti je bilo na naši strani prelitega črnila za dobro cisterno, zato bom svoje misli glede te zavožene ekipe zapisal v šolskih opornih točkah:


- Simmons ne zadane morja iz ladje

- Embiid in Simmons sta tako kompatibilna kot iPhone in motorka

- Tobiasu Harrisu so izplačali maksimalno pogodbo, a me vi zaj..?

- Pustili so oditi edinemu sposobnemu šuterju ekipe (JJ Redick)

- Al Horford… AL HORFORD?? Pustili so oditi Jimmiju Butlerju, da lahko podpišejo s 34-letnim prenizkim centrom, ki je večino časa igral na poziciji krilnega centra, ker je pozicija 5 že zasedena? AL FUCKING HORFORD???

- Brett Brown lahko trenira le srednješolsko ekipo

- Prihaja pred kratkim odpuščeni Doc Rivers, ki bi znal izstisniti kaj več iz Harrisa (spomnimo, pod njegovo taktirko je v Los Angelesu igral odlično), Philladelphia pa ne bo izpadla tako butasta, zaradi podpisa maksimalne pogodbe.


Mirne duše lahko povemo, da je proces namernega izgubljanja, ki so ga Sixersi izvajali preteklo desetletje, padel v vodo in v njej pogorel. Rad imam oksimorone, pa kaj?


Tu je še franšiza Rocketsov iz Houstona, ki so zares verjeli, da kopiranje košarkarskega sloga Warriorsov, ti. ''small ball'' deluje pri čisto vsaki ekipi. Da bodo Rakete (ponovno) razočarale v končnici, je bilo jasno takoj, ko smo izvedeli, da bo njihov center skozi končnico PJ Tucker (196 cm in 35 let). Analizirati tandem Harden-Westbrook je brezpredmetno, saj je bilo že od začetka jasno, da ta ekipa lahko poseže po naslovu samo, če bi se košarka igrala z dvema žogama hkrati.



Zakaj so te tri ekipe poimenovane ekipe pred kolapsom? Razložimo. Clippersi so svojo prihodnost, dušo in Šparovo kartico zvestobe menjali za Paula Georgea. Če naslednjo sezono ne osvojijo naslova, bo prihodnje košarkarsko desetletje Clippersov več kot mizerno. Z njihovimi izbori na naboru se masti Oklahoma, ki je v prevetreni različici igrala navdihujočo košarko, njihova prihodnost pa je za razliko od losangeleške ekipe obetajoča. Rocketsi so dokazali, da niso sposobni osvojiti naslova, njihova plačilna lista je polna do vrha – le vprašanje časa je, kdaj bo njihovo moštvo razpadlo in postalo loterijska ekipa. Prav tako ne vidim luči na koncu tunela pri Sixersih, ki letos v (relativno) nebogljeni vzhodni konferenci niso uspeli dobiti niti tekme proti Celticsom že v prvem krogu končnice. ''The Process'' je propadel, razen če po kakem čudežu Philladelphia naslednjo sezono osvoji lovoriko (upam staviti ledvico in psa, da se to ne bo zgodillo).


MEH: KAJ PA VEM?


V tem krogu pekla so se znašli Bucksi iz Milwaukeeja. Kljub dvakratnemu najkoristnejšemu igralcu lige in solidni ekipi se je letos izkazalo, da trener Miamija, Eric Spoelstra v strateških igrah trenerja Bucksev, Budenholzerja, premaga v spancu. Ni druge, Giannis bo moral osvojiti tudi sposobnost meta iz skoka, okoli sebe pa bo moral imeti še več strelcev z razdalje in sposobnega kreatorja igre. Šušljalo se je, da bi Antetokounmpo prihodnje leto kanil zapustiti Buckse, a bi dal roko v ogenj, da tega ne bo storil, razen če bo franšiza v celoti pogorela v smislu grajenja ekipe okoli superzvezdnika. Končnica je za mladega Grka zaenkrat še prevelik zalogaj, vseeno je to popolnoma drugačna pošast kakor redni del sezone.

Tudi situacija Raptorjev iz Toronta mi ni najbolj všeč. So solidna ekipa, vendar so po odhodu Leonarda le silhueta bivših prvakov. Tudi pri njih bo potrebno še nekaj sezon, preden bodo resni kandidat za ponovno osvojitev naslova.


PRIHODNOST JE NAŠA: EKIPE, KI ŠE NISO POVEDALE ZADNJE BESEDE

Poleg šampionskih Lakersov se tem ekipam po zaključeni končnici verjetno najbolj smeji. Najprej je potrebno izpostaviti Oklahomo City Thunder, ki smo jih v tem prispevku že opevali. Poleg zares dobre košarke relativno na talent v njihovem moštvu, imajo v svojih žepih nešteto izborov, zbranih z menjavo svojih največjih zvezdnikov Georgea in Westbrooka. Ob že uigranem in več kot solidnem jedru ekipe, na čelu z mladim Shai Gilgeous-Alexandrom, v kombinaciji z vsemi izbori, se očitno franšiza zaenkrat še ne bo selila nazaj v Seattle.

Tudi Netsi iz Brooklyna so imeli letos sladke skrbi. Kljub mizerni predstavi v končnici so se tja uvrstili brez poškodovanega tandema zvezdnikov Kevina Duranta in Kyrieja Irvinga. Solidno jedro moštva (predvsem Jarrett Allen in Caris LaVert) bo naslednjo sezono v kombinaciji z najboljšim napadalnim igralcem lige in enim izmed najboljših organizatorjev igre po pravici povedano strašna. Če le ne bo poškodb.


V zanimivi situaciji so se znašli tudi pri Miamiju, katerim noben, ampak res noben košarkarski navdušenec ni pripisoval tako visoke uvrstitve, kot je nastop v finalu letošnje končnice. Vsekakor bo za podoben uspeh naslednje leto potrebno globoko seči v žep na trgu prostih igralcev, ali opraviti nekaj ''blockbuster'' menjav. Nekako se bojim, da tandem Butler-Adebayo naslednje leto ob okrepljeni vzhodni konferenci ne bo dovolj.

Tudi pri Denverju in Utahu delajo odlično, vendar imam še vedno občutek, da jim manjka zadnji košček sestavljanke do uspeha. Donovan Mitchell, Jamal Murray in Nikola Jokić so prihodnost lige NBA, vendar bo pot do morebitnega naslova ob neverjetni količini talenta v ligi trnova.

Ostanejo nam še ''naši'' Mavericski iz Dallasa. Kljub temu, da jih naslednjo sezono še ne vidim na prestolu lige NBA, so letos pokazali, da lahko premagajo vsako ekipo. O epskih predstavah našega Dončića pišejo vsi ostali mediji, zato bom v tem primeru le prenehal za hip s pisanjem in se mlademu Ljubljančanu priklonil do tal. Kakšna sezona! Mavsi imajo trenutno začrtano najlepšo prihodnost, seveda ob predpostavki, da oba Dončić in Porzingis ostaneta zdrava. Letošnji trg prostih igralcev verjetno ni pravi, da Dallas gre na vse ali nič. Naslednji ''free agency'' pa bo verjetno odločal o tem, ali se Dallasu nasmiha zgodnji šampionski prstan. Ne smemo pozabiti. Na Zahodu bo drugo leto masaker, uvrstitev Dallasa v končnico pa še zdaleč ni samoumevna. Ne smemo pozabiti, da je ekipa okoli evropskega dvojca podpovprečna, in da je predvsem naš čudežni deček tisti, ki je to ekipo povzdignil na višjo raven. Najbolj učinkovit napad v zgodovini lige je lepo priznanje, vendar taka priznanja ne osvajajo prvenstev, kar je nenazadnje končni cilj vsakega košarkarja in franšize.


Veseli me, da bo (razen če je zares robot) LeBron James počasi – v naslednjih treh sezonah – zaključil svojo dominacijo pod koši, ravno v času ko bo naš Luka dosegel svojo življenjsko formo (''prime''), oziroma bolje rečeno še malo pred tem. Tudi dinastija Warriorsov bo takrat že preteklost, časovno okno v katerem bo Dončić doživel svoj telesni vrhunec pa ne bi moglo biti boljše. Takrat bo potrebno iti na vse ali nič.

Čestitam vam, dragi bralci. Uspelo vam je prebrati Biblijsko dolg tekst povzetka celotne NBA končnice. Letošnja sezona je bila neverjetna, ob vrnitvi poškodovanih zvezdnikov nazaj na parkete (Curry, Thompson, Durant, Irving) bo prihodnja še bolj eksplozivna. ''I can't fucking wait''.

59 views