• Žan Černivec

Dinamo Zagreb: malček v mestu, kralj na vasi

Vir. GNK Dinamo Zagreb uradna stran


Saj poznate tisto o davnih časih in sedmih gorah, kajne? Ena takih pravljic se je pred časom dogajala na naših tleh. Do leta 1992 je v državah nekdanje Jugoslavije potekalo nogometno državno prvenstvo ali, kot smo ji rekli na sončni strani Alp: Prva zvezna nogometna liga. Z močno konkurenco Dinama, Hajduka, Crvene Zvezde, Partizana, tudi Vojvodine, Sarajeva ter naših Maribora in Olimpije je bilo to eno močnejših nogometnih tekmovanj na stari celini. A prišel je čas razpada države, z njim pa tudi propad lige. Novonastale države so formirala nova prvenstva, še danes pa velja prepričanje, da je, generalno gledano, s tem nazadovala kvaliteta vseh jugoslovanskih klubov. Pomanjkanje konkurence je vodilo v nižji nivo klubskega nogometa in odhajanje nogometašev v tujino. Pri čemer pa svetla izjema ostaja zagrebški Dinamo, ki danes velja za vzor modernega nogometnega kluba.


Na mladih svet stoji

Urejena mladinska šola je bistvo vsake športne organizacije, ki razmišlja dolgoročno. Za kontinuirano rast in pozitivno poslovanje pa je pomembno vlaganje v klub. To pomeni, da prislužena sredstva, ki jih ekipa priigra z rezultati, ne romajo v žepe odgovornih. No, seveda vam ne bomo prodajali pravljic, da v suknjiče odeti poslovneži v žepe ne »pobašejo« sočnih premij ob priložnostih. Vseeno pa je pomembno, da se del denarja vrača nazaj v klub. Predvsem podmladek je tisti »šparovček«, v katerega velja pridno in redno vlagati.



Vir: Croatia week


Zagotovo je lastnost, ki je skupna največjim klubom na svetu, urejena klubska akademija. Morda je pregovor, da »na mladih svet stoji«, zahvaljujoč našim mamam in starim staršem nekoliko izpet. A v svetu nogometa to še kako drži. Morda bolj kot v gospodarskih panogah prav v nogometu drži, da je v mladih največja kupna moč. Mlad in talentiran igralec ima veliko večjo tržno vrednost, kot nek izkušen igralec, ki je že zakorakal v svoja trideseta leta. Klub, ki vzgoji svojega igralca, ima od njega več koristi. Nogometaš je izšolan v duhu domače nogometne filozofije, zato je kot tak primeren za nastopanje v članski ekipi. Poleg tega je to igralec, ki je v klub prišel kot neznan, neizdelan in je zanj klub zapravil zelo malo ali nič denarja. Ko pa igralec nogometno dozori in postane zanimiv nogometnim velikanom, so te zanj pripravljeni odšteti blazne 6-, 7- ali celo 8-mestne vsote. In temu pravimo čisti dobiček.


Hitrec-Kacian

Dinamo Zagreb je primer modernega evropskega kluba z organizirano klubsko akademijo. Začetki delovanja z mladimi segajo v daljno leto 1924, ko je zabeležena prva tekma zagrebških mladih nogometašev proti dunajskim vrstnikom. Motor mladinskega pogona so trenerji. Mladi največ časa preživijo z njimi in se od njih učijo, zato je pomembno, da vodilni na trenerske položaje postavijo dobre trenerje. Po navadi so to upokojeni profesionalni nogometaši, polni izkušenj z nogometnih igrišč. Vendar pa so takšna imena za klub večji finančni zalogaj. Poleg tega veliko odgovornost nosi tudi skavtska služba, ki išče mlade in nadobudne igralce. Dobri skavti imajo izostreno oko za prepoznavanje bodočih zvezd, ki jih klub že kot mlade zvabi v svoje vrste. Vsaka stvar na svetu pa stane »svojo vsoto«. A dejstvo je, da, če kje, se pri mladih ne sme »šparati«. Več kot vložiš v mlade, večje so možnosti, da se ti bo vložek povrnil. Bogato povrnil.



Stadion Hitrec-Kacian, kjer trenira prva ekipa, Dinamo Zagreb II pa igra domače tekme. Vir: Google Sites


Leta 1967 je bila ustanovljena nogometna šola Hitrec-Kacian, ki deluje še danes. Do konca stoletja se je prestolnica hrvaške urbanizirala, z njo pa se je večalo tudi povpraševanje v nogometni šoli. Potrebna je bila reorganizacija in nove nogometne površine za ustrezno urjenje. Vložki, kvaliteta v trenerskih vrstah in zaupanje v uspeh so obrodili sadove. 80. leta so izstrelila dve nogometni zvezdi svetovnega formata: Zvonimirja Bobana in Roberta Prosinečkega.



Boban in Prosinečki v časopisu Sprint, leta 1987. Vir: uradna stran Dinamo Zagreb


Z 21. stoletjem je bila šola deležna modernizacije in velikega koraka naprej v smislu kvalitete treningov in intenzivnosti. S sledenjem evropskim velikanom so se pri Dinamu poglobljeno posvečali delu z mladimi, kar je le še povečalo produkcijo nogometnih velemojstrov. Igralci imajo v klubu zagotovljene vrhunske pogoje za delo. Prehod v članski nogomet je najtežji korak v igralski karieri, zato se otroci Dinama sprva dokazujejo v Dinamo Zagreb II, ki uspešno konkurira v drugi hrvaški ligi.


Uspešnost Dinamove akademije za obdobje desetih let 2007-2017 prikazuje naslednja slika. Na njej so prodaje igralcev znamenite zagrebške šole. Skupni prihodek prodaj v desetletju znaša 127,75 milijonov evrov.



Vir: GNK Dinamo Zagreb uradna stran


Naj omenimo še druge nogometaše, ki so se svoj čas preživeli na zagrebškem Maksimirju: Marcelo Brozović (Inter), Mario Mandžukić (Juventus), Marko Rog (Cagliari), Milan Badelj (Fiorentina), Boštjan Cesar (Chievo Verona), Domagoj Vida (Besiktas), Niko Kranjčar (upokojen, igral za Tottenham), Ivica Olić (upokojen, igral za Bayern Munchen, zdaj pomočnik selektorja Hrvaške Zlatka Dalića), Igor Bišćan (upokojen, igral za Liverpool, trenutno selektor Hrvaške reprezentance do 21 let).


Zlata jajca

Seveda pa ni nič tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. Zgoraj omenjeni igralci so hvale vredni, saj so s svojim nogometnim udejstvovanjem pustili močne pečate v svetu nogometa. Zgornja slika nam ponuja primere 18-ih nogometašev, ki jih je Dinamo prodal v obdobju od 2007 do 2017. Vse lepo in prav, a moramo se zavedati, da so to generacijski igralci. To so igralci, ki so jim uspele čudovite kariere, ker so izstopali od poprečja. Ker so kazali iskro v igri, imeli navdih in bili nadpovprečni. Poleg njih se je v vsaki selekciji, od 8-letnih malčkov, pa do 19-letnih mladeničev, za isti uspeh trudilo še med 25 in 30 drugih fantov. Dinamova Šola ni neka čudežna tovarna, kamor starši pripeljejo otroka, čez 10 let pa nazaj domov pride novi Luka Modrić.


Res je, da brez ustreznega dela in usmerjanja morda zgoraj navedena imena nam vsem danes ne bi bila prav nič bolj znana kot imena najboljših strelcev pakistanske tretje lige. Mnogi mladi ne uspejo priti do profesionalnega nivoja nogometa, saj nobena šola, četudi renomirana in preverjeno kvalitetna, ni garancija za uspeh. Klub vlaga v mladinski pogon v upanju, da se bo čez čas čim več igralcev izbrusilo v nogometne diamante. Prišla bo generacija, morda dve ali tri, v katerih ne bo nobenega izstopajočega nogometaša. A s pravilnim delom se bo slej kot prej pojavila »dobra letina«, ki bo izstrelila nogometne mojstre, s katerimi si bo klub povrnil vse vloženo za nazaj.


Nič več, kot zgolj »odskočna deska«

Dinamo je evropski klub. Te »evropskosti« ne ocenjujemo zgolj po nogometnih rezultatih, ampak po načinu delovanja celotnega kluba. S poudarkom na mladih sledi sodobnim smernicam ustvarjanja profita. Dinamo je klub, ki raste, se razvija in bi lahko postal konkurent največjim evropskim klubom v Evropi. A to verjetno ne bo nikoli postal. Tu pridemo do ključnega kamna spotike, ki Modrim preprečuje vstop v druščino nogometnih velikanov: geografska omejenost.


Ker je Dinamo iz Zagreba, nastopa v 1. hrvaški nogometni ligi. Ta je po Uefinem koeficientu 19. najboljše tekmovanje v Evropi. Dinamo na Hrvaškem vse od ustanovitve lige leta 1992 vzpostavlja monopol, saj si je od 27-ih sezon državno krono nadel kar 14-krat. Nekonkurenčnost in nizek nivo lige posledično vplivata na pomanjkanje uspehov v evropskih tekmovanjih, to pa je kritični problem nadarjenih nogometašev. Vsak igralec si namreč želi lovorik in ob resnem zanimanju velikih evropskih klubov igralci Dinama ne pomislijo dvakrat, ali se jim splača oditi. Poleg tega bodo v tujini bolje plačani in bolj prepoznavni. To je prekletstvo klubov iz »manjših« lig. Lep primer so trenutni igralci Dinama, ki so z dobrimi predstavami v Ligi prvakov že tarče evropskih velikanov. Na čelu z Danijom Olmom, ki najbrž že spomladi ne bo več nosil zagrebškega grba. Verjetno podobna usoda čaka tudi novopečene dragulje Dinamove pravljice v mladinski ligi prvakov. To so člani generacije 2001, ki so v skupinskem delu izločili Manchester City in Shakhatar Donetsk in se skupaj z Atalanto uvrstili v izločilne boje: krilni napadalec Antonia Marina, branilec Joško Gvardiol in vezista Bartol Franjić ter Edin Julardžija.



Katalonski ofenzivni vezist, 21-letni Dani Olmo. Vir: FCBarcelona Noticias


Migriranje nogometašev je prava smola Dinama iz Zagreba. Na žalost neizogibna. Nadvse zanimivo bi bilo videti podobo Dinama, če bi njegove barve še vedno branili Modrić, Mandžukić, Kovačić in drugi. Danes so razlike med ligami prevelike, da bi igralci takšnih kalibrov svoj potencial zapravljali v ligi, kot je hrvaška. A kot smo omenili na skrajnem začetku, se lahko vrnemo za sedem gora in v tiste davne čase, ko je na naših tleh obstajala elitna jugoslovanska nogometna liga. Ta je, realno gledano, po kvaliteti zasedala mesta kmalu za veliko evropsko peterico (Anglija, Španija, Italija, Nemčija, Francija). Kvaliteto so omogočali vrhunski igralci, ki niso množično odhajali v tujino. To je zagotavljala tudi zveza, ki je igralcem onemogočala prestope v tuje države v mladih letih. Da se je v ligi kopičila kvaliteta in konkurenčnost, potrjuje tudi zgodovina: Crvena Zvezda je leta 1991 v italijanskem Bariju postala evropski klubski prvak.


In to je (žalostna) usoda zagrebškega Dinama. Uspeh je vedno relativen. Dinamo lahko ocenjujete za neverjetno uspešen, saj v hrvaškem nogometu nima resnega tekmeca. Lahko pa ga ocenjujete kot neuspešnega, saj se v evropskem merilu z največjimi klubi ne more kosati niti pod rubriko »razno«. Zares, Dinamo Zagreb je otroček v mestu in šef na vasi.

0 views