• Niko Hari

Eksperiment Polgar

Updated: Feb 7

Razpisali smo se že o tem, kako so ženske depriviligirane v športnih disciplinah, ki zahtevajo moč in hitrost. Biološke predispozicije so odločilne pri uspehu športnika v fizičnih športnih disciplinah. Zaradi zgodovinskega konteksta so dame imele težave dokazati svoje sposobnosti tudi v športih, ki ne zahtevajo gore mišic ali ekstremne višine. Ta trend se vse bolj spreminja. Letos se je namreč prvič zgodilo, da je na svetovnem prvenstvu v pikadu ženska premagala moškega nasprotnika, in to kar dvakrat. Fallon Sherrock je uspelo osupniti britansko publiko v londonskem Alexandra Palaceu, ko je demantirala enajstega igralca sveta Mensurja Suljovića. Pikado je bil do letos šport, v katerem so (skoraj) vsi najboljši športniki bili bradati, brkati in z pivskim trebuhom obdarjeni predstavniki vrste homo sapiens. V času, ko lahko tudi ženske dobijo enako priložnost kot moški, patriarhalnost pa je vsaj v mojih očeh tematika preteklosti (novodobne feministke, pišite mi na mail), bodo dame čez nekaj let povsem konkurenčne moškim v pikadu in podobnih športih.


Dejstvo je, da neuspehe žensk v športih, kjer telesne zmožnosti niso predpostavka za dominacijo, ne razlaga citat nekega poljskega polčloveka v evropskem parlamentu: »They are weaker, they are smaller, they are less intelligent«.

Tudi šah je ena izmed tistih disciplin (športnih ali ne), ki ne zahteva telesne zgradbe, enake Da Vincijevemu kanonu proporcev. Kljub temu je tudi ta, sicer bolj umski šport, že stoletja domena moških. Ne bom se spuščal v iskanje razlag in izgovorov, ampak noben me ne prepriča, da so imele dame skozi zgodovino enake možnosti igrati in trenirati šah.


Najbolj znan šahist vseh časov, Robert James ''Bobby'' Fischer je dejal, da lahko premaga katerokoli žensko šahistko na svetu, tudi če ji na začetku igre da prednost skakača. Da dobite boljšo sliko, to je tako kot če bi na košarkarski tekmi vi metali košarkarsko žogo, vaš nasprotnik pa kroglo za bowling. Verjetno je to v tistem času bilo še kako res, morda je to res tudi danes, nenazadnje je Bobby bil fenomen (razen tega, da je bil popolnoma zmešan).


Kot dokaz, da so ženske še kako sposobne igrati šah na enakem nivoju kot moški, vam predstavljam zgodbo verjetno najboljše šahistke vseh časov, Judit Polgar. Skozi zgodbo uspeha Judit in njenih sester bomo spoznali, kaj dejansko pomeni idealno okolje za uspeh v neki disciplini, ki ga ženske skozi zgodovino niso imele.


Madžarski psiholog in učitelj Laszlo Polgar je imel idejo, ki je bila za tisti čas revolucionarna. Menil je namreč, da se je katerekoli veščine s trdim treningom in predanostjo možno naučiti na najvišji ravni, ne glede na genetske predispozicije ali naravni talent. Znanstveni in politični krogi so ga označili za čudaka in mu predlagali celo strokovno pomoč. Polgar ni mislil odnehati s svojo vizijo, ker pa ni imel otrok, na katerih bi preizkusil svojo teorijo je naredil to, kar bi vsak ''normalen'' človek storil v njegovem položaju: spisal je ženitveni oglas, v katerem je predstavil svoje ideje bodoči partnerki.


Imeli so ga za bedaka. Vir: www.ststworld.com


Sila čudno ženitno ponudbo je sprejela mlada Ukrajinka Klara. Polgarju je rodila tri hčerke (Susan, Sofio ter Judit), vse pa je oče od malih nog učil igrati šah. To disciplino je izbral zato, ker je bila najbolj objektivna. O umetnosti se da razpravljati, o šahu pač ne. Rezultati in številke so tisti, ki kažejo na uspeh.


Najmlajša Judit je opazovala starejši sestri med igro kraljev in jo tudi sama vzljubila. Pomembno je bilo namreč, da dekleta v učenje niso prisiljene, ampak šah začnejo igrati in preučevati iz veselja. Obe starejši sestri, še posebej Susan, sta kot mladenki bili odlični šahistki. Susan je bila celo med najboljšimi šahistkami svoje starostne skupine, kasneje pa postala tudi svetovna prvakinja v kategoriji do šestnajst let. Dve leti kasneje je postala ženska z najboljšim ''ratingom'' (nekakšen seštevek točk določenega šahista) na svetu, nato pa je postala še prva ženska s statusom velemojstra. Susan je postala štirikratna svetovna prvakinja v ženski kategoriji. Eksperiment očeta bi na tej točki lahko označili kot naključje, vendar o mlajših sestrah sploh še nismo govorili.


Susan Polgar. Vir: St. Louis Chess club


Tudi Sofia je kot otrok zmagovala turnirje kot po tekočem traku ter je postala svetovna prvakinja v kategoriji do štirinajst let. Pri rosnih štirinajstih ji je uspelo, kar ni še nobeni šahistki. Na enem turnirju je namreč premagala vrsto velemojstrov, kar je takrat veljalo za najboljšo predstavo na odprtih turnirjih vseh časov, (še danes) poznano kot Sofia Polgar's Sack of Rome.



Najuspešnejša pa je bila najmlajša izmed sester Polgar. Njej je uspelo, kar ni nobeni ženski do tedaj. Uspešno se je kosala z najboljšimi moškimi šahisti in pri 15-ih letih postala najmlajša velemojstrica vseh časov. Ta naslov je odvzela (prej omenjenemu) legendarnemu Bobbyju Fischerju. Sladko maščevanje za izrečene besede:



Več kot desetletje je bila prva šahistka sveta brez konkurence. V svoji karieri je premagala 11 moških šahovskih svetovnih prvakov. Premagala je celo Garija Kasparova, enega izmed največjih šahistov vseh časov, morda celo najboljšega svetovnega prvaka sploh. Več kot pet let je bila med najboljšimi dvajsetimi šahisti na svetu, nekaj časa celo na osmem mestu, pred imeni kot so: Karpov (svetovni prvak pred Kasparovom), Ivanchuk, Svidler, Leko …


Za nasmehom se skriva šahovska pošast. Vir: IChess.net

Eksperiment Polgar je pokazal, da so ženske v šahu lahko enakovredne moškim (seveda ob enakih možnostih za treniranje in enaki količini truda).
Nekaj stigme, nekaj zgodovinskega konteksta, morda celo šovinizem so bili razlogi, ki so ženskam onemogočali uspeh v šahu. V sodobnem času pa je možno, da vsak, neglede na spol, raso ali najljubšo glasbeno skupino postane šahovski velemojster.
Laszlo Polgar je dokazal, da je za uspeh potrebno troje: trening, trening in vaja.



110 views