• Luka Skarlovnik

Evroliga in vprašanje Fenerbahčeja

Updated: Dec 14, 2019

Iz ameriške košarke se danes selimo v Evropo. Čeprav ne gre obljubljati vsakotedenskih prispevkov, pa ne smemo pozabiti na staro celino. Še vedno se pogovarjamo o vrhunski košarki, o Realu in Barceloni, CSKAju in Panathinaikosu ter drugih velikanih s tradicijo. Nekaj ur vožnje do Münchena ali Beograda, malo več do Milana, kjer si že lahko ogledamo tekme Evrolige. Žalostno, da smo pravzaprav tako blizu, pa se vseeno zdi, kot da nam je NBA v veliko pogledih bližje.


(vir: sd-sport.si)

Razumljivo je, da je največja evforija vladala, ko je Olimpija v ljubljanskih Stožicah zmagovala proti ekipam kot je Panathinaikos. Evroliga velja za drugo največjo košarkarsko ligo na svetu. Z letošnjo sezono se je tekmovanje razširilo na 18 ekip, med katerimi jih ima 11 večletno pogodbo, 5 se jih med najboljše ekipe lahko uvrsti z dobrimi predstavami* v drugih tekmovanjih, z novim formatom pa so dvema ekipama (nemški Bayern Munich in francoski LDLC ASVEL) dodelili »wildcard«, netradicionalno pot v ligo, ko se ekipa ni kvalificirala skozi redne kanale, a ima priložnost (vsaj) dve sezoni igrati v Evroligi.


*prva ekipa je zmagovalec EuroCupa, štiri ligaška mesta pa pripadajo ligi ABA ter nemški, španski in ruski ligi.


Evroliga je v zadnjih mesecih uspela polniti naslovnice predvsem z okrepitvami ekip, ki so bile v nekaterih primerih znatne. Največje ime je najverjetneje Nikola Mirotić, ki je zavrnil vse NBA ponudbe in se odločil igrati za Barcelono, ki se je najverjetneje tudi najbolj okrepila. Tu pa ne gre spregledati še Milana, ki se lahko po dolgem času odkrito bojuje za prva mesta.


NEPREPRIČLJIVE PREDSTAVE FENERBAHČEJA


Danes se bi preselil v Istanbul, ki ga predstavljata 2 ekipi. Mestni derbi trenutno z naskokom zmaguje Anadolu Efes (vodilna ekipa Evrolige), ki je kar 11 mest pred Fenerbahčejem. Malo je ljudi, ki bi pred sezono napovedovali takšen start slednjega, saj ima Fenerbahče izkupiček le 5 zmag in 7 porazov.

(vir: wikipedia.org) Logotip Fenerbahčeja

Fenerbahče je evropska košarkarska velesila. Že od sezone 2014/15 niso izpustili zaključnega turnirja najboljših 4 ekip (final four), zato se mnogi sprašujejo, kaj botruje izredno neprepričljivim predstavam in slabim rezultatom na začetku letošnje Evrolige. Preden se spustimo v podrobnosti, moram omeniti, da je sezona dolga, veliko se lahko še spremeni in obrne. Ekipe so izredno blizu, Khimki, ki trenutno zaseda 8. mesto (prvih 8 ekip se uvrsti v končnico) ima le eno zmago več od Fenerbahčeja.


Individualna kvaliteta je nesporna. Modro rumene barve Fenerja zastopa lanski najboljši igralec Evrolige Jan Vesely, ki letos še ni prepričal. Če naštejem le največja imena, ki ste jih (upam) že kdaj slišali, je tukaj Derrick Williams, Kostas Sloukas, Nikola Kalinić, Luigi Datome, Melih Mahmutoglu, Muhammed Ali (roko na srce je njegova največja kvaliteta ime) in najboljši posameznik letos Nando de Colo.


Če poskusim na hitro predstaviti nekatere vloge:


Williams je Američan, ki se je odločil poskusiti igrati violino v Evropi namesto triangla v NBA. Zaenkrat mu uspeva, saj je drugi strelec svoje ekipe z znatno minutažo.


Sloukas je grški ljubitelj žoge. V njegovem repertoarju so neumna preigravanja na mestu, držanje žoge in ubijanje ritma. Po drugi strani pa lahko z individualno kvaliteto, s strelskim pohodom ali pravo podajo reši tekmo.


Datome in Vesely sta igralca obeh strani igrišča. Počneta malo vsega, vsaj letos pa manjka njun strelski izkupiček. Vesely letos zaenkrat dosega približno 5 točk manj kot v svoji MVP sezoni, za malenkost pa je upadla tudi ostala statistika.


Največja pridobitev pred začetkom letošnje sezone je nedvomno Nando de Colo, ki se je iz lanskoletne šampionske sezone s CSKAjem iz Moskve preselil v Istanbul. Francoski branilec je trenutno z naskokom najboljši strelec ekipe z 20.5 točkami na tekmo, kar je skoraj 10 točk več od drugega Sloukasa. Če bi moral pri de Coloju izpostaviti eno kvaliteto, je to izvajanje prostih metov, v čemer je najverjetneje celo najboljši posameznik v zgodovini Evrolige. V letošnji sezoni jih je zadel kar 97 % od vseh dodeljenih.


(vir: eurohoops.net) Nando de Colo

Še en faktor, ki ga skoraj ne smem prezreti, je trener. Željko Obradović je trenerska legenda. Vodil je srbsko reprezentanco in več evropskih velikanov, kot sta Real iz Madrida in Panathinaikos, od leta 2013 pa sedi na klopi Fenerbahčeja. Znan je po svojem temperamentnem pristopu in avtoriteti. Ne trpi povprečnosti in ceni trdo delo. Ob neposlušnosti te v njegovi ekipi hitro doleti zaušnica ali kazen. Nesporno gre za enega največjih trenerjev zadnjih 2 desetletij z izjemnim pristopom in standardom, kar gre v prid Fenerbahčeja, ko govorimo o nadaljevanju letošnje sezone.


ZAKAJ KRIZA?


Težko bo izpostaviti en razlog. Situacije v vrhunskem športu so zapletene, zato lahko le predstavim nekaj možnosti. Ne vemo, če so pripomogle k neskladnosti ekipe, možno pa je, da so del verižne reakcije s katero se trenutno spopada Fenerbahče.


Tisti, ki ste imena zgoraj naštetih igralcev poznali, se jih najverjetneje spomnite tudi s svetovnega prvenstva, ki je potekalo letos poleti. Iz klubske sezone so se preselili na treninge in tekmovanje z reprezentanco, na kar so jih kaj kmalu spet čakale nove klubske obveznosti. Prva možnost je torej, da so preprosto preutrujeni. Čeprav živijo za košarko, košarkarji nujno potrebujejo tudi oddih. Bodisi za regeneracijo telesa, bodisi glave. Največkrat potrebujejo tudi malo oddaljenosti od soigralcev, s katerimi med sezono preživijo ogromne količine časa. Izčrpanost je lahko velik problem, sploh če se z njo naenkrat spopada več nosilcev igre.


Nando de Colo je vrhunski košarkar. Takšne športne zvezde ogromno pripomorejo k pripravljenosti in igri ekipe. Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da se okoli vsakega nosilca igre vrti poseben sistem. Morda se sistemi soigralcev križajo, ne skladajo, kar vodi do nesoglasij in napak na igrišču, a še bolj pomembno – prepirov v slačilnici. Slačilnica je tako fizično mesto, kot metafora za odnose med soigralci. Če so ti na isti valovni dolžini, lahko tudi brez izrazite individualne kvalitete delajo čudeže. Z individualno kvaliteto pa velikokrat vzporedno tava tudi visok ego. In ko dva ega trčita drug ob drugega, lahko nastane katastrofa. Tako se znotraj ekipe formirajo skupine, kar se odraža na igrišču, ko bi morala (v sanjskem scenariju) ekipa dihati drug za drugega in se boriti za soigralca.


Če se navežem na prejšnji razlog, lahko nezavidljivo vzdušje ustvarja tudi pomanjkanje vodje. To je velikokrat veteranski košarkar, ki ga soigralci spoštujejo, trener pa mu zaupa, da je podaljšek njegove roke na igrišču. Lahko pa je najboljši oziroma eden najboljših posameznikov ekipe. Daje zgled, nosi ekipo in ta mu sledi. V primeru Fenerbahčeja bi veliko igralcev želelo prevzeti vajeti v svoje roke, vsaj na igrišču. V ekipi je Sloukas, preko katerega gre večina napadov, kar se velikokrat izkaže za slabost, ko predolgo drži žogo. Vesely je svoj status utrdil lani z nagrado za najboljšega igralca lige, letos pa mu manjka iskrica, ki bi do konca zagnala njegov motor. Potem pa je tukaj še de Colo, eden najboljših igralcev Evrope, ki je trenutno na parketu Fenerbahčejev najbolši mož. Komu soigralci zaupajo? Čigava beseda naredi največji vtis? Kdo je vzor v vseh vidikih košarkarskega poklica? To so vprašanja na katere Fenerbahče nujno rabi odgovore, če jih še nima.


Tukaj še enkrat pride v igro Obradović, ki bo moral poskrbeti, da se omenjene težave razrešijo. Svoj glas bo moral (ponovno) povišati in postaviti temelje in pravila na katerih bo ekipa uspela graditi in si morebiti priigrati novo vstopnico v »final four«.


(vir: eurohoops.net) Željko Obradović

Sezona je dolga in zanimiva. V Maccabi Tel Avivu igra mladenič, ki bo drugo leto (najverjetneje) eden višjih izborov na naboru NBA. Shane Larkin iz Anadolu Efesa je že postavil strelski rekord. Real nam je blizu zaradi Randolpha, ki je zastopal slovenske barve, pa tudi zaradi Dončića, ki ga še zdaj redno podpira. Vsak teden si lahko ogledamo kakovostne tekme z vrhunskimi igralci. In čeprav stil igre mogoče ni tako atraktiven kot čez lužo, se za ljubitelja dobre košarke tudi v Evropi najde ogromno aspektov igre, ki delajo ta šport tako izjemen. Mogoče se lahko pogovarjamo celo o tem, da je košarka tukaj bolj čista in nepopačena.

36 views