• Luka Skarlovnik

»FEAR THE DEER«

Čeprav smo v NBA videli presenetljivo veliko poslovanja, so Milwaukee Bucks minuli teden opravili daleč najpomembnejšo potezo letošnjega »prostega trga«. Jeleni so svojega Rudolfa – vodjo na čelu kolone – Giannisa Antetokounmpa prepričali v podpis nove pogodbe s franšizo, ki ga na mesto v Wisconsinu veže vsaj za naslednja štiri leta, pri čemer je po Giannisovi želji pogodba lahko veljavna do 2025.

(vir: essentiallysports.com) Antetokounmpo

Moštvu iz severa ZDA je tako v svojih vrstah uspelo obdržati enega najbolj željenih košarkarjev, dvakratnega najkoristnejšega igralca rednega dela sezone, ki se še vedno zdi iz leta v leto boljši. Da se že na tem mestu opredelim – mislim, da je to izjemno za celotno pokrajino lige NBA. Verjetno lahko trdim, da so v večini primerov mesta, kot so Miami, New York, Boston in Los Angeles v primerjavi s hladnim severom bolj privlačna. A Giannis je tam našel dom – franšiza ga je ustvarila, mu dala priložnost in mu omogočila razvoj do statusa superzvezdnika. Grk jim je povrnil v najlepši možni meri. S sicer »težko odločitvijo« je sprejel ponujenih 228 milijonov dolarjev in manjšim franšizam lige NBA podal upanje, da zvezdniki ostajajo, če le vlečeš prave poteze.


Tukaj pa se poraja vprašanje – po kakšnih višavah lahko Jeleni posežejo?


SKOK V PRETEKLOST

Minuli dve sezoni so Bucksi v končnico vstopili kot najboljša ekipa rednega dela sezone. Posledično so bila tudi pričakovanja visoka. Najboljša ekipa s košarkarjem, ki se zlahka uvrša med najboljših pet v ligi. Kako ne bi pričakovali veliko? Predlani jih je v konferenčnem finalu odpravil Toronto z izjemnimi predstavami Kawhija Leonarda, Antetokounmpova igra pa ni dosegla pričakovanj.

(vir: theringer.com) Antetokounmpo in Middleton

V lanski sezoni se je Grk v seriji z Miamijem sicer spopadal s poškodbo gležnja, a vendarle jih je ekipa iz Floride odpravila kar prelahko. Giannis je statistično odigral dobro, a igre iz rednega dela sezone Bucksi niso uspeli prenesti na zaključni turnir. Na tem mestu se že lahko ozrem po soigralcih, predvsem Ericu Bledsoeju, ki je v obeh letih v končnici preprosto poniknil. Khris Middleton, drugo ime Milwaukeeja, je pred dvema letoma (sezona, ko so izgubili proti Torontu) precej razočaral – letos v mehurčku je sicer igral bolje, a ne na nivoju statusa All-Starja, ki si ga je v zadnjih dveh sezonah prislužil.


Ampak – podobno kot pri smučarskih skokih se zdi, da bi Milwaukee moral dobro premisliti o trenerski vlogi, ki jo še vedno opravlja Mike Budenholzer. Razvil je sicer preprost, a izjemno učinkovit sistem, ko se Giannis preprosto zažene v raketo, kjer je skorajda nezaustavljiv. V večini primerov lahko nato zaključi, če pa mu to ne uspe, saj ga pokriva več košarkarjev, žogo preprosto poda odkritemu soigralcu, ki komaj čaka pri črti za tri točke. Precej poenostavljen sistem, v katerega so NBA analitiki vložili »od oka« preveč časa.

(vir: yardbarker.com) Mike Budenholzer

A ugotovili smo, da redni del sezone za Milwaukee ni problem. Moštva zaradi hitrega ritma niso super pripravljena na nasprotnike, saj se tekme igrajo na vsakih nekaj dni. V končnici je drugače. Tam te nasprotnik preuči do potankosti. Pozna tvoje akcije, poteze, sredstva, ki jih tvoji najboljši košarkarji uporabljajo. In tam klasični triki ne zadostujejo. Budenholzer v končnici ne prilagodi svojega stila igre. Še ko izgubljajo, ne navije minutaže svojih zvezdnikov. Razumljivo je, da z njimi tekom sezone varčuje. Sicer igrajo veliko minut, a ostajajo sveži – v končnici bi morali zvezdniki igrati kolikor je pač potrebno za zmago. Namesto da bi vnovčil minute počitka iz rednega dela sezone, jih dvigne minimalno – še vedno se zdi, da so točno določene, posledično pa tudi v končnici igra širši bazen igralcev kot za druga moštva. Na zaključnem turnirju to ni (vedno) dobro, ker v veliko primerov igralec na igrišču nima dovolj kvalitete, da se kosa z nasprotnikom.


Stil igre je v končnici isti, akcije so monotone, in ko je vsa sila obrambe osredotočena na Antetokounmpa, ko mu zgostijo raketo, kjer posledično ne more zaključevati po mili volji, je veliko več pritiska na preostalih košarkarjih, ki bi preprosto morali zadevati z razdalje. To se ni zgodilo – tudi tam so naleteli na čvrsto obrambo. Rabili so organizacijo napadov, tekočo igro, ki bi osvobajala Grka, da bi vseeno lahko dominiral raketo – tudi brez žoge v rokah in načela »z glavo skozi zid«. Ja, nekaj krivde tukaj nosi Bledsoe, ki se kot prvi organizator igre ni prikazal, a vseeno menim, da največ krivde sloni na »trenerju Budu«, ki se je sicer izkazal kot mož za razvoj izjemnih sistemov, a je preveč rigiden znotraj svoje taktike, da bi njegovo moštvo znalo streti tudi malo trše orehe.


Polmračna ali polsvetla prihodnost?

Letos so pri Milwaukeeju vlekli poteze, da bi obdržali svojo glavno zvezdo. Na koncu jim je to uspelo, na poti pa so pridobili vsaj enega odličnega košarkarja, ki po mojem mnenju precej učvrsti moštvo. Iz New Orleansa so pripeljali Jrueja Holidaya (opomba +). Zanj so v paketu poleg dveh dobrih košarkarjev (Bledsoe in George Hill) poslali še kar tri izbore v prvem krogu nabora, s čimer so Holidaya očitno preplačali. Vendarle pa so posledično zaradi te poteze ohranili zaupanje Antetokounmpa, kar dela menjavo več kot upravičeno, celo odlično. Holiday je organizator igre ali visoki branilec, ki velja za enega boljših obrambnih igralcev na teh položajih oz. celo v ligi. Je očitna nadgradnja Bledsoeja, tudi v končnici pa se je že izkazal – predvsem pred nekaj leti, ko je v seriji New Orleansa proti Portlandu uspel minimizirati vpliv tandema Damian Lillard in C. J. McCollum.


V Milwaukeeju se je tako oblikovala velika trojka. Čeprav ni med največjimi trojicami zgodovine, jo vodi »Greak Freak«, Khris Middleton je izjemen strelec, Holiday pa dodaja tako pri strelskem izkupičku kot organizaciji, gradi pa tudi še čvrstejšo obrambo. Z Giannisom sta tako sposobna pokriti vseh pet položajev, kar Bucksom omogoča, da bo glavnega zvezdnika nasprotne ekipe v vsakem primeru ustavljal eliten obrambni igralec. Mogoče so malenkost skrajšali svojo klop, a ni skrivnost, da v končnici, ko je to najbolj pomembno, dominirajo zvezdniki. Milwaukee ima zdaj tri.

(vir: clutchpoints.com) Atetokounmpo, Holiday in Middleton

Pa bodo prišli do izraza? Verjetno ima moštvo iz Wisconsina trenutno najbolj udarno ekipo od časa, ko Giannis igra na MVP nivoju. A če se ozremo po ligi, je letos LeBron James dokazal, da je pri skoraj 36 letih še vedno alfa in omega NBA. Leonard je s Clippersi zaradi neuspešne sezone kar nekako padel v pozabo – čeprav še vedno predstavljajo eno najboljših moštev v ligi. Denver in Utah sta na vzponu. Tukaj seveda predpostavljamo, da Bucksom sploh uspe priti iz vhodne konference, ki se je letos znatno izboljšala. Bostonovi mladi zvezdniki imajo zdaj že nekaj let izkušenj in so lahko nevarni. Philadelphia ima možnost, da z novim vodstvom končno upraviči večletno »tankanje«. V Brooklynu se z velikim pokom vrača Kevin Durant, Toronto in Miami pa sta dokazala, da je z moštveno igro več kot mogoče uspeti.


Najverjetneje ima Milwaukee zadosti kvalitete. Skoraj zagotovo je ima dovolj, da poseže tudi po srebrnini. Po draguljih, vtisnjenih v šampionske prstane. A Budenholzerju ne zaupam, da moštvo do tja pripelje. Giannis je vseeno omejen igralec zaradi nesposobnosti zadevanja z razdalje. In če ustaviš Grka, ustaviš Milwaukee. Dvakrat so ga zaustavili. Dvakrat je delal točno to, kar jim je naročil trener. Dvakrat so izgubili.


Lahko me Budenholzer preseneti in tudi v končnici pripravi dober taktičen načrt. A akcija-reakcija vsaj do zdaj ni bila v njegovem besednjaku. Giannis je dokazal, da lahko zruši postavljen zid. A v končnici ga na drugi strani čaka še eden. Na Budenholzerju je, da ga nauči splezati preko – kar pri njegovi višini in atletskih sposobnostih najbrž ne bi smel biti tak problem.


(opomba +) V menjavi so sodelovala 4 moštva, tako da menjava ni bila dvostranska, torej le med New Orleans – Milwaukee, zaradi lažjega razumevanja sem opisal le kaj je Milwaukee oddal in kaj prejel.

37 views0 comments

Recent Posts

See All
  • YouTube