• Samo Demšar

FK Bodø/Glimt – norveški klub, tik pred zgodovinskim uspehom

Trenutno je na sporedu eden najbolj osovraženih tednov za navdušence nogometa – reprezentančni premor. Ne samo, da se navijači v tem tednu ne nagledajo visokega nivoja nogometa; ko pride do nogometnih reprezentanc, praviloma manjka en element, ki dela nogomet (in šport nasploh) še bolj gledljiv – presenečenja.


Izjema v zadnjih letih je Euro 2016, kjer sta za pravi nogometni pravljici poskrbeli reprezentanci Islandije in Walesa.


Danes se bomo tako, kljub temu da bi lahko naredili izčrpno analizo tekme med Slovenijo in Azerbajdžanom, posvetili eni boljših zgodb letošnje nogometne sezone. Po njo pa bomo potovali na skrajni sever Evrope – Norveško.


Norveška po nobenem standardu ne velja za nogometno velesilo. V nogometni javnosti se kvečjemu pojavlja zaradi posameznikov (Erling Håland, Martin Ødegaard), kot rednih udeležencev kvalifikacij za Ligo prvakov in Ligo Evropa pa se lahko spomnimo še klubov, kot sta Molde in Rosenborg. A letos na državni lestvici omenjena kluba zasedata drugo in tretje mesto, po 24 tekmah pa se na vrhu lestvice z 18 točkami prednosti lahko ponaša FK Bodø/Glimt.

Vir: The Medium


FK Bodø/Glimt?


21 zmag na 24 ligaških tekmah, 83 doseženih zadetkov in že omenjenih 18 točk naskoka pred drugouvrščenim Moldejem – to je statistika kluba iz mesta Bodø, ki trenutno šteje le približno 50.000 prebivalcev.


Klub se ne more ponašati z bogato tradicijo, a v klubskih vitrinah vseeno najdemo dve trofeji iz leta 1975 in 1993, ko so postali pokalni prvaki. Toda ligaški uspehi so tisti, ki se ekipi izmikajo že skozi celotno zgodovino. Kar štirikrat so sezono končali na drugem mestu – nazadnje lani, ko jim je še na polovici sezone kazalo zelo dobro, a so na koncu morali premoč priznati Moldeju, ki je trofejo dvignil s 14 točkami naskoka.


Po koncu sezone sta ekipo zapustila najboljša strelca – Tunizijec Amor Layouni in odkritje sezone, Norvežan Håkon Evjen. Slednji je poleg 14 ligaških zadetkov osvojil tudi nagradi za najboljšega igralca norveške elitne divizije in najboljšega mladega igralca – vse to je bilo dovolj za 2,5 milijona evrov vreden prestop k nizozemskem AZ Alkmaarju.


Drugo mesto je ekipi prineslo sedmo uvrstitev v evropska tekmovanja, a sanje o prvi uvrstitvi v skupinski del tekmovanja je s 3 : 2 končal italijanski AC Milan.


Kljub razočaranju v lanski sezoni je ekipa s priprav prišla še boljša in ji trenutno le čudež lahko odnese prvi naslov državnih prvakov v klubski zgodovini.


Koščki sestavljanke


Ko ekipa v kratkem času postane zelo dobra in preseže pričakovanja, se hitro začne iskati razloge za uspeh. A za razliko od modernih nogometnih zgodb o uspehu, ko razloge običajno najdemo v velikih investicijah, uspeh Bodø/Glimta temelji na glavnem trenerju in domačih igralcih, za levji delež pa gre zahvala tudi trenerju za psihično pripravo Bjornu Mannsverku, čigar vloge se bomo dotaknili v kasneje.


V zgodbi Bodø/Glimta vlogo karizmatičnega trenerja igra Kjetil Knutsen. 52-letni Norvežan je med svojimi igralci zelo priljubljen, temu pa lahko pristavi tudi rezultate. Letošnja je že njegova tretja sezona na klopi Bodø/Glimta – v lanski je prejel tudi nagrado za najboljšega trenerja v norveški elitni diviziji.


Klub se že leta zanaša na domače igralce ali vsaj igralce s severnega dela Norveške. To je veljalo že za omenjenega Evjena, v trenutni ekipi pa je približno polovica domačih igralcev. Skozi mladinski pogon kluba so šli kapetan Ulrik Saltnes, vezist Patrick Berg, branilec Brede Moe in krilni napadalec Jens Petter Hauge – slednji se je kmalu po obračunu z AC Milanom v kvalifikacijah za Ligo Evropa za stalno preselil v Italijo.

Hauge po doseženem zadetku na San Siru, 24. september (vir: Rossoneri Blog)


Haugejev prestop v AC Milan je bil vreden 5 milijonov evrov.


Kot je za The New York Times povedal trener mladinskih selekcij kluba Orjan Berg – klubska legenda in oče omenjenega vezista Patricka – stremijo k temu, da je v ekipi vsaj 40 odstotkov igralcev s severne Norveške, vsaj 15 odstotkov minut pa je na voljo domačim igralcem. »To je del naše identitete,« je še dodal Berg.


A veliko klubov investira v mlade, hkrati pa imajo na klopi dobrega trenerja, ki iz ekipe lahko iztisne maksimum. Tu v zgodbo Bode/Glimta moramo dodati skrivno sestavino – že omenjenega trenerja za psihično pripravo Mannsverka.


Mannsverk je še tri leta nazaj ni zanimal za nogomet. Za bivšim vojaškim pilotom sta med drugim dve turi v Afganistanu – prav v vojski je odkril pomembnost mentalne priprave in čuječnosti. Svoje metode je želel predstaviti tudi v svetu športa – vlogo trenerja pri Bode/Glimtu opravlja od leta 2017.


Njegovi pristopi so vse prej kot ortodoksni – nogometašev ne spodbuja k temu, da naj se bolj trudijo ali naj bodo bolj srečni, temveč se z njimi – ena na ena ali v skupinah – pogovarja predvsem o njihovih čustvih in občutkih.


Kot je v izjavi za The New York Times povedal Patrick Berg, mu Mannsverk ni pomagal zgolj kot nogometnemu igralcu, temveč tudi kot človeku.


Posledice njegovega dela so tudi konkretno vidne na igrišču – po prejetem zadetku se igralci pogosto zberejo in pogovorijo, kaj je šlo v akciji narobe in kako naprej.


Eden od glavnih Mannsverkovih poudarkov med pripravami na novo sezono je bil, da naj igralci raje kot k dobrim rezultatom stremijo k dobrim predstavam. Po besedah igralcev naj bi prav to bilo tisto, kar je omogočilo ekipi, da goji način igre, ki ga je kapetan Saltnes opisal kot »kamikaze«.

Edina črna pika v trenutni sezoni je ta, ki že večji del letošnjega leta preganja slehernega Zemljana. Pandemija je preprečila, da bi najboljšo sezono v klubski zgodovini s tribun pospremili navijači – na tekmo jih je na tribuni dovoljenih le 200.

Vir: The New York Times


Je pa zato narasla gledanost ekipe prek malih ekranov. Kot je ob svojem prvem vpoklicu v državno reprezentanco izvedel Berg, si predstave njegovega kluba ogledujejo tudi reprezentanti, med drugim že omenjena zvezdnika Ødegaard in Håland.


Poleg rojakov klub opaža tudi širša nogometna javnost. Številni nogometaši so pred in med sezono že odšli v večje klube, zahvaljujoč dobrim predstavam pa jim bodo sledili še številni. Nogomet je na koncu dneva posel – vsak klub potrebuje denar od prestopov, pa tudi sanje mladih igralcev so večje, kot jim jih lahko ponudi norveška prva liga.


Kljub številnim odhodom, ki Bodø/Glimt še čakajo, pa vodstvo ni zaskrbljeno. Za mesto trenerja selekcije U-19, ki ga iščejo zadnjih nekaj tednov, so prejeli že več kot 400 prošenj. Kot je za The New York Times povedal izvršni direktor kluba Frode Thomassen, je Bode/Glimt trenutno za nogometaše iz preostanka Norveške bolj privlačen kot kadarkoli prej, zato v prihodnost gleda z optimizmom.


»Le še potres ...«


Ne maram napovedovati prihodnosti – ne, ker bi se bal zmote, temveč me skrbi, da bi klubu iz mesta Bode načrte pokvarila neka višja sila, kar glede na leto 2020 ne bi bilo nič presenetljivega.


A z vraževerjem na stran – Bode/Glimt ima šest tekem pred koncem sezone 18 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Kljub velikemu naskoku ekipa ne popušča – na svoji zadnji tekmi so dosegli najvišjo zmago v sezoni, ko so s 7 : 0 odpravili zadnjeuvrščeni Aalesund. Z besedami našega bivšega komentatorja Igorja E. Berganta lahko uspeh odnese le še potres.


Zgodba norveškega kluba je res ena lepših športnih zgodb v zadnjih letih. Sam se nadejam, da bom Bode/Glimt v prihodnjih letih spremljal v skupinskih delih evropskih tekmovanj, zagotovo pa se bodo posledice poznale tudi na kvaliteti norveške reprezentance in nogometašev, ki že tako ali tako niso od muh.


S severa Evrope prihaja zgodba o klubu, ki ga zaradi stila igre nekateri označujejo za skandinavsko Atalanto.

189 views
  • YouTube