• Samo Demšar

Kako nizko bodo odtavali Bolton Wanderers?

Z novim letom so navijači angleškega nogometnega kluba Bolton Wanderers končno dočakali tisto, kar se je še ob koncu lanske in začetku letošnje sezone zdelo nepredstavljivo. Ekipa kljub finančnim težavam še vedno nastopa v tretji angleški ligi (Football League One), prvič po začetku sezone pa Bolton ni bil zadnjeuvrščena ekipa na ligaški lestvici (v 11. minuti so proti Burtonu vodili z 2 : 0), čeprav se je ob koncu tekme pogreznil nazaj na njemu sedaj že domače mesto (Burton je po preobratu slavil s 3 : 4). A kako je klub, ki je bil na začetku stoletja ena od stalnic angleške Premier lige, padel tako nizko, in kaj lahko angleška javnost od njega še pričakuje?


Jay Jay »so good they named him twice« Okocha, Kevin Davis, Kevin Nolan, Gary Cahill, Nicolas »heroj stadiona Lužniki« Anelka, Eidur Gudjohnsen, Jussi Jääskeläinen. To je le nekaj imen legend, ki so branili barve tega kluba v njegovih najboljših letih. Pod taktirko statistično najuspešnejšega trenerja angleške reprezentance Sama »Big Sam« Allardycea* so se v prvih letih tega tisočletja uvrstili v prvo angleško ligo, med elito pa so ostali vse do sezone 2011/12. Čeprav so bili bolj moštvo sredine lestvice, se jim je v dveh primerih uspelo uvrstiti tudi v Ligo Evropa, takrat poznano pod imenom Pokal UEFA. V obeh primerih so se tudi uvrstili v izločilne boje.


* Allerdyce je angleško izbrano vrsto vodil zgolj na eni tekmi, ko so njegovi izbranci premagali Slovaško v prvi tekmi kvalifikacij za Svetovno prvenstvo leta 2018 v Rusiji. Že prihodnji mesec je Allerdyce mesto selektorja (zaradi vpletenosti v škandal, povezan z lastništvom igralcev) zapustil.












Jaaskelainen (na zgornji sliki) je po zaslugi zavlačevanja in ugovarjanja sodnikom v angleški prvi ligi uspel zbrati štiri rdeče in kar 24 rumenih kartonov, čeprav je storil le sedem prekrškov. Poleg Čeha Pavla Srnička je tudi vratar, ki je v zgodovini Premier lige moral največkrat predčasno v slačilnico. (vir: Lion of Vienna Suite)


A zlata doba se je z letom 2012 in izpadom iz prve angleške lige tudi končala. Po štirih povprečnih sezonah v Championshipu (angleški drugi ligi) je klub padel celo v tretji rang tekmovanja. Sicer jim je preboj v drugo ligo uspel že po enem letu, a tam so se prvo leto komaj obdržali, s koncem lanske sezone pa so se spet znašli v angleški tretji ligi. A slabi rezultati niso edino, kar beli lase igralcem in navijačem tega, vedno nižje tonečega kluba.



»Bi**h better have my money«


Naslov Rihannine skladbe, ki je poleg tega tudi eden od aktualnejših sloganov v svetu športa in zabave. Čeprav ima Bolton opaznejše finančne težave le nekaj zadnjih let, te segajo že v leto 1999. Takrat je vlogo predsednika uprave kluba prevzel danes že pokojni Phil Gartside. Čeprav je za časa njegovega delovanja (z izjemo zadnjih nekaj let) klub žel uspehe, so premalo vlagali v prihodnost, kar se je leta 2015, ko je Gartside zapustil položaj, vse bolj poznalo. Rešitev za nastalo finančno škodo so iskali v Kenu Andersonu, ki v preteklosti ni imel ravno najboljših izkušenj za soočanje z nastalo situacijo v klubu (leta 2005 je bilo Andersonu za obdobje osmih let prepovedano opravljanje nalog direktorja v osmih od svojih podjetij).

















Boltonov dolg v njihovem zlatem obdobju (vir: Bolton Nuts News)


Kot je bilo pričakovati, je Andersonu naloga spodletela. Svoj položaj je s koncem lanske sezone tudi zapustil in klub pustil v nič kaj zavidljivem položaju. Že za časa njegovega delovanja novembra in decembra 2018 je imel klub težave z izplačevanjem plač igralcem, do vrhunca pa je prišlo ob koncu sezone, ko so na zadnji domači tekmi igralci stavkali zaradi neplačanih plač.


Situacija se je za klub še poslabšala med poletjem, ko so postali plačilno nesposobni. Zaradi tega so Wanderers 3. avgusta začeli sezono v tretji angleški ligi z minus 12 točkami na lestvici. 28. avgusta je sledila grožnja Angleške nogometne lige (English Football League, ki jo sestavljajo 2., 3. in 4. angleška liga), da bo klub izključila iz tekmovanja, če ta v 14 dneh ne najde novega lastnika ali ne dokaže plačilne sposobnosti. Še isti dan je Bolton rešilo podjetje Football Ventures.


Kljub uspešnemu prevzemu Bolton še vedno čaka (trenutno suspendirana) kazen za dve neodigrani tekmi (eno že omenjeno konec lanske sezone, drugo 24. avgusta proti Doncaster Rovers) v višini 70.000 funtov in 5 točk.


Bolton se je tako izognil izključitvi iz tekmovanja, enaka usoda pa v istem obdobju na žalost ni doletela njihovih »sosedov«, manchesterskega Bury FC, ki je bil lani poleti po sicer uspešnem preboju v angleško četrto ligo naknadno izključen iz tekmovanja zaradi plačilne nesposobnosti.


Za konec pa se odmaknimo iz sveta financ in se vrnimo k bistvu Boltona, torej njihovim predstavam na nogometnem igrišču. Kot že omenjeno, se trenutno nahajajo na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Od mest, ki bi jim omogočila obstanek, jih v tem trenutku loči že 17 točk, čeprav je treba omeniti, da so zaenkrat odigrali dve ali tri tekme manj od večine tekmecev.


Če bi Bolton prvenstvo začel brez kazni, bi ga od mest za obstanek v tretji ligi ločilo le pet točk, ob tem pa bi moral odigrati še tri tekme. Sezona tako morda le ni tako katastrofalna, kot deluje na prvi pogled.


Napredek je od začetka sezone, ko je klub igral z zelo pomlajeno ekipo, očiten. Po slabšem uvodu je v klub prišel izkušeni trener Keith Hill, ki je spremenil mentaliteto in način igre svojih varovancev. S pomočjo novih okrepitev so tekme postale bolj gledljive in klub je začel nizati boljše rezultate, a glavni problem še vedno ostaja najbolj osnovna stvar nogometa – doseganje zadetkov*. Na dosedanjih 21 tekmah so mrežo nasprotnika zatresli le 18-krat; pod sedem se lahko popiše nekdanji napadalec Sunderlanda in Newcastla, sedaj že 36-letni Daryl Murphy, noben drug igralec pa ni dosegel več kot treh zadetkov.


* Da ne bo pomote, Bolton niti slučajno ne blesti v obrambi. Na dosedanjih ligaških tekmah so prejeli že 46 zadetkov.


Naj zveni še tako nelogično, skoraj ni pomembno, ali se klub obdrži v tretji ligi ali pa bo naslednjo sezono prvič po sezoni 1991/92 igrali v četrtorazrednem tekmovanju (takrat se je imenovala Football League Division Three, danes je to English Football League 2)*. Velik uspeh za klub in za mesto je že dejstvo, da se igra nogomet, pa naj bo to v drugi, tretji ali četrti ligi.


* Tudi jaz ne vem, kdo je učil Angleže šteti.


Kljub nepomembnosti končne uvrstitve pa bo tekom sezone še vedno zelo zanimivo spremljati, kaj lahko pokaže Bolton. V januarskem prestopnem roku bodo morali pripeljati kar nekaj okrepitev, saj jim manjka predvsem globina kadra. Pametno bi bilo pripeljati novega centralnega branilca ter hitrega napadalca (igralec s tako sposobnostjo je ena od ključnih stvari, ki letos manjka Boltonu), nadgradnja pa je predvsem nujna na krilnem položaju.


Klub ima na voljo še 23 tekem, da se izogne izpadu. Vsaj po mojem mnenju bo sezona uspešna tudi, če izpadejo, a najdejo prave okrepitve in imajo tako dobre možnosti za povratek v tretjo ligo čez dve sezoni. S tem se bodo le s težavo sprijaznili starejši navijači tega kluba, ki še pomnijo predstave Okoche, Gudjohnsena in ostalih izjemnih igralcev v preteklosti kluba, sedaj pa na igrišču gledajo blamaže bivšega mladinca Manchester Uniteda Jamesa Wiera. A tudi taki prizori so boljši, kot če bi klub avgusta izločili iz lige. Če si za konec smem sposoditi nauk enega največjih mislecev 20. stoletja: »Vse je relativno«.

0 views