• Jan Blaževič

Kako poteka igra snookerja?

Updated: Mar 12

Snooker je šport, na katerega ste zagotovo že kdaj, ko ste z daljincem brskali po programih na televiziji, naleteli na programih Eurosport. Biljardov veliki brat, ki pa, razen zbijanja bele krogle v barvne, z njim nima kaj dosti skupnega. Gentelmenska športa, športa mirnih rok in še mirnejših živcev.


Razlike med bilijardom in snookerjem

Prva vidnejša razlika med omenjenima športoma je velikost mize. Pri biljardu (najpopularnejša oblika bilijarda je igra osmica, ki jo bom opisoval v nadaljevanju) je ta dolga dva metra in pol, široka pa med 125 in 150 centimetrov. Miza za snooker je od biljardne za dober meter daljša in pol metra širša. Pri obeh vrstah miz velja pravilo, da je širina enaka polovici dolžine mize. Različne so tudi krogle in njihove barve. Biljard operira s šestnajstimi kroglami: ena izmed njih je neoštevilčena bela krogla, ena je osmica črne barve, komplet pa vključuje še sedem parov barvnih krogel, v vsakem paru je ena krogla "polna", ena pa "prazna". Katere krogle ima kateri izmed tekmovalcev v dvoboju je določeno s prvo zadeto kroglo. Če igralec x kot prvo v luknjo spravi polno kroglo, so te v nadaljevanju njegove, nasportnik pa mora v luknje spraviti prazne krogle. Zmagovalec je tisti, ki v luknje spravi vse svoje krogle in na koncu še črno osmico v isto luknjo, v katero je zadel zadnjo kroglo. Pri tem morata biti tekmovalca pozorna: če črno kroglo eden izmed njiju slučajno spravi v katero izmed lukenj, ko ima na mizi še katero izmed svojih krogel, je igre konec in zmaga nasprotnik.

Krogle pri snookru. (vir: Allsportspk.com)


Snooker poteka po drugačnih pravilih. Že krogle so drugih barv in se ne delijo na polne in prazne. Miza je veliko večja in tako omogoča tudi več krogel na njej. Spet je pomembna bela krogla, s katero se druge zbija v luknje. V kompletu je še 15 rdečih krogel in po ena rumena, zelena, rjava, modra, roza in črna. Vsaka izmed krogel je vredna določeno število točk: rdeče je vredna 1, rumena 2, zelena 3, rjava 4, modra 5, roza 6 in črna 7 točk. Igra poteka po naslednjem postopku: igralca morata v luknje zbijati izmenično rdeče in "barvne" krogle, najprej rdečo, potem "barvno." Po domače: z zadeto rdečo kroglo si priboriš pravico, da lahko zbijaš barvne. Pri tem je pomembno poudariti, da igralci seveda po zadeti rdeči krogli ciljajo na črno, ki prinese največ točk. A črna krogla je najpomembnejša, z njo se tudi konča posamezna igra snookerja, zato jo (neke vrste) sodnik, če je pospravljena v luknjo, postavi nazaj na mizo: na njeno začetno točko. Rdečih krogel se nazaj na mizo ne postavlja, vse barvne pa se, dokler rdečih krogel ni več na mizi. Potem je potrebno barvne krogle zadeti po prej omenjenem zaporedju: od najmanj vredne (rumene), do najbolj (črne). Če igralec zgreši svoj poizkus, je na vrsti nasportnik. Igre je konec, ko si eden izmed tekmovalcev nabere dovolj prednosti po točkah, da ga drugi ne more več ujeti: zmagovalec je torej tisti, ki zbere več točk. Vendar pa se ponavadi snooker tekme igrajo na več dobljenih dvobojev oziroma framov - frame torej predstavlja eno igro (od žogic v začetnem položaju do vseh v luknjah na robu mize). Odvisno od pomembnosti dvoboja pa je tudi število framov obračuna. Najpogosteje se turnirji igrajo na 17 ali 19 framov: to pomeni, da je zmagovalec tisti, ki prvi dobi devet (pri tekmi na 17 framov) oziroma 10 (pri tekmi na 19) framov. Obstajajo pa tudi še daljši dvoboji na 35 framov, ki trajajo tudi več dni. Ponavadi se takšni primerki pojavljajo na svetovnih prvenstvih.


Pripomočki

Glavno orodje, tako pri bilijardu kot tudi snookerju, je palica. Z njeno pomočjo belo kroglo zbijaš v krogle drugih barv. Pri tem si lahko pomagaš z različnimi pripomočki - palicami, ki imajo različne funkcije, ponavadi za zbijanje krogel, ki so težje dostopne. Primer takšne palice je križasti podstavek, ki omogoča dostop do bele žogice v primeru, če je ta precej oddaljena od roba. Primer je spodnja slika.

Ronnie O'Sullivan s križastim podstavkom. (vir: Het Nieuwsblad)


Poleg raznoraznih palic in njenih "pomočnic" sta najbolj razvpita pripomočka biljardne igre gotovo trikotnik in kreda. Vsi vemo, kakšno funkcijo ima trikotnik: z njim krogle postaviš v začetno pozicijo. Kredo pa je potrebno nanašati na konec palice, saj se s tem poveča trenje in zmanjšajo možnosti za napake med ciljanjem krogle.


Profesionalni snooker

Snooker je veliko bolj uveljavljen šport od bilijarda kar se tiče profesionalnosti športa. Med drugim je tudi en izmed najpopularnejših športov Britanskega otočja, od koder prihaja večina najelitnejših profesionalnih snooker igralcev. O profesionalnosti športa pričajo tudi denarne nagrade: na svetovne prvenstvu lansko leto je zmagovalec v svoj žep pospravil pol milijona funtov, skupni denarni sklad je znašal več kot dva milijona.


Tudi snooker ima svoje Michaele Jordane, Rogerje Federerje ali Muhamede Allije. Največja imena zadnjega desetletja (nekateri so na sceni tudi dlje) so Kitajec Ding Junhui, Škot John Higgins, Avstralec Neil Robertson ter Angleži Mark Selby, Ronnie O'Sullivan in Judd Trump. Slednji je tudi aktualni svetovni prvak in trenutno vodilni na svetovni lestvici.


Starešine športa sta Higgins in O'Sullivan. Prvi je svoj prvi naslov svetovnega prvaka osvojil še v prejšnjem tisočletju - leta 1998; potem je nanizal še tri naslove. O'Sullivan pa velja za enega najboljših, če ne najboljšega, igralca snookra vseh časov. Je petkratni svetovni prvak in v svojih rokah drži številne rekorde: med drugim je igralec z največ tekem z "maximum breaki."

Maximum break: to je največje možno število doseženih točk; to mu je uspelo kar 15-krat. 147 je magična cifra snookerja; za tovrsten uspeh je potrebno veliko znanja, a še več sreče. Po vsaki rdeči zadeti krogli je za tovrsten dosežek potrebno v luknjo spraviti črno kroglo, kar pa ni tako enostavno kot se sliši, saj je veliko odvisno od odboja le teh.

O'Sullivan pa ima pri nazivu najboljšega igralca snookra veliko konkurenco. Joe Davis, še en Anglež, je namreč osvojil prvih 15 svetovnih prvenstev - od leta 1927 do 1946 (med 1940 in 1946 zaradi vojne svetovnih prvenstev niso organizirali). 20 let neporaženosti je nekaj, kar si je težko predstavljati, ne le v snookerju, temveč v katerem koli športu.

Joe Davis. (vir: BBC News)

34 views
  • YouTube