• Niko Hari

Komentar: košarka z Miki Miško

Solzica sreče mi je kanila iz očesa ko sem izvedel, da se bo tekmovanje lige NBA nadaljevalo v bližnji prihodnosti. Kljub temu, da se zavedam nevarnosti, ki v Združenih državah Amerike še vedno preži na slehernega posameznika v obliki trenutno najbolj znanega virusa, sem srečen, da bomo košarkarski navdušenci vseeno deležni epiloga sezone 2019/2020.

Disney World na Floridi je v tem trenutku najverjetnejša lokacija nadaljevanja najmočnejšega košarkarskega tekmovanja na svetu – seveda pred praznimi tribunami, z le najnujnejšim osebjem. Trenutne smernice vodstva lige kažejo na to, da se bo na nevtralnem terenu najprej do konca odigral redni del sezone, nato pa še končnica. Igralci in osebje bodo živeli izolirani od zunanjega sveta v tamkajšnjih hotelih – kakor razumem sam, bo celotna košarkarska smetana do zadnje tekme finala odrezana od sveta. Vsaj v nekaterih aspektih so odločitve vrha lige NBA vredne kritičnega pregleda.


Komu na čast zadnjih 17 tekem?


Prva stvar, ki me blazno moti pri vrvežu, v katerem se je znašla liga NBA, je odigravanje preostanka rednega dela sezone (takšna je vsaj trenutna prognoza). Komu? Zakaj? Liga namreč namerava vse košarkarje nastaniti v Disney Worldu in jih tam imeti zaprte v nekakšen ''mehurček'' izolacije. Že iz logističnega, predvsem pa iz epidemološko-varnostnega vidika bi bilo veliko bolje v svetu najbolj znanih risank nastaniti 16, ne pa 30 moštev. V obeh konferencah sta devetouvrščeni moštvi od končnice oddaljeni več zmag – možnosti nekih blaznih sprememb na mestih, ki vodijo v končnico, skorajda ni.

Na vzhodu Wizardsi za osmim mestom zaostajajo štiri in pol zmage, na zahodu pa Blazersi (izenačeni so z Pelicansi in Kingsi) tri zmage in pol.

Vsem nižje uvrščenim ekipam igranje redne sezone lahko omogoči le boljši izbor na naboru, kar v praksi pomeni namerno izgubljanje tekem, če bo to le možno. Verjemite mi, noben si (v običajnih okoliščinah) ne želi gledati tekme med Atlanto in Clevelandom – razen seveda navijači obeh moštev. Franšizam, ki so z eno ali obema nogama že v končnici, se prav tako ne splača igrati rednega dela, saj je zaradi nevtralnega terena uvrstitev na lestvici čisto brezpredmetna.


Ponavadi moštvo z boljšo uvrstitvijo v končnici dobi prednost domačega terena. To v letošnji izvedbi lige NBA ne bo mogoče, saj se bodo vse tekme odigrale v isti dvorani. Najbolj smotrno bi bilo, če se sezona začne kar s prvo tekmo končnice.

Več kot očitno je trenutna odločitev, da se odigrajo čisto vsa srečanja, motivirana s strani dolarjev, ki jih je liga NBA izgubila v pandemiji. Več tekem – pa naj so še tako brezpredmetne – pomeni večjo gledanost in posledično zapolnitev finančne vrzeli, ki je nastala v zadnjih nekaj mesecih. Športni navdušenci so trenutno v abstinenčni krizi. Košarka v kakršnikoli obliki bo vsekakor podirala rekorde gledanosti, tudi obračuni med najslabšimi ekipami. Vzemimo primer nemške Bundeslige, ki je trenutno edino izmed najkakovostnejših odvijajočih se nogometnih tekmovanj. Ljubitelji nogometa gledajo nemško prvenstvo, pa čeprav igrata Werder ali Fortuna, ki se pleteta na repu lestvice, ker je v teh časih vsakršna oblika nogometa na visokem nivoju kot deciliter vode po večdnevnem tavanju na saharskih sipinah. V sili hudič pač muhe žre.


Prstan, ki naj vlada vsem, ali predmet polemik?


Med navijači se postavlja vprašanje, koliko bo dejansko pomenil naslov, priigran v letošnji sezoni? Naj se sliši še tako neumno, vsi naslovi prvakov v očeh strokovnjakov, medijev predvsem pa navijačev, niso vrednoteni enako. Generalni konsenz je, da ima prstan Dallas Mavericksov proti superekipi iz Miamija (James, Wade, Bosh) iz sezone 2010/2011 ali pa naslov Pistonsov iz leta 2004 proti mogočnim Lakersom (Bryant, O'Neal, Payton, Malone) večjo težo, kot na primer tisti Golden Statea iz sezone 2017, ko se je najboljši ekipi v ligi pridružil še najboljši ofenzivni košarkar zadnjih let, Kevin Durant.


Eno največjih košarkarskih presenečenj tega tisočletja.


Zagotovo bo tudi letošnji prvak deležen takšnih ali drugačnih komentarjev o dejanski ''bruto'' vrednosti trofeje. Prvi argument bo zagotovo dolga pavza sredi sezone, ki bo zagotovo koristila fizično slabše pripravljenim igralcem, kot je na primer Nikola Jokić (Denver Nuggets). Ta argument ne pije vode, saj se je že zgodilo, da je sezona bila krajša od dvainosemdesetih tekem, ti. ''lock out'' sezone, ko se igralci z delodajalci niso mogli sporazumeti o kolektivni pogodbi. Tudi takratni prvaki sezon so bili s strani medijev in oboževalcev okronani kot legitimni kralji košarke – ne vidim razloga, zakaj bi tokrat bilo drugače. Kvečjemu bo letošnja sezona bolj ''legitimna'', saj bodo kot kaže odigrane vse tekme, ne samo določen delež.


Zagotovo bomo deležni javkanja in cmerjenja določenih navijačev glede poškodb. Mnogi igralci z lažjimi in srednjeročnimi poškodbami se bodo najverjetneje (sploh pri ekipah, ki ciljajo na višjo uvrstitev v končnici) vrnili na parket. Tako kot smo v preteklosti poslušali toženje tistih navijačev, katerih ekipe so bile oškodovane zaradi smole z zdravjem v preteklosti, bomo tokrat priča nejevolji tistih navijačev, ki bodo poraz svoje franšize pripisovali igralcu nasprotne ekipe, ki se bo po poškodbi vrnil, a se v običajnih pogojih do končnice ne bi.


Prednost domačega terena: dejanski x faktor ali psihološki trik?


Edini argument, ki ga sprejemam in bi dejansko lahko vplival na končni izzid letošnjega tekmovanja v ligi NBA, je prednost domačega terena. Ekipe, ki bi morda na krilih domačih navijačev lahko dosegla kako zmago več, tega privilegija letos ne bodo imele. Zaradi nevtralnega terena bo vsaj v mojih očeh tokratna končnica najbolj objektivno pokazala, katera franšiza je najboljša.

Morda se bo zgodilo, da bo moštvo s prednostjo domačega terena (recimo Bucksi) zaradi primanjkljaja tega ''bonusa'', za katerega so se borili celotno sezono, izgubilo proti ekipi, ki jih v običajnih pogojih ne bi porazila (tako razmišljanje lahko seveda tudi obrnemo). Na koncu dneva si lahko zastavimo naslednje vprašanje: Koliko je prednost domačega igrišča dejansko pomembna v praksi?

Mnogokrat se je zgodilo, da je moštvo, ki je večkrat gostovalo, na koncu pospravilo ekipo s prednostjo – spomnimo se samo na eno največjih presenečenj v NBA zadnjega desetletja, finala 2016 med Clevelandom in Golden Stateom. Prednost, ki jo ima moštvo, variira od ekipe do ekipe, predvsem manj kakovostna moštva pa lahko na krilih navijačev presenetijo favorite. Po izračunih mnogo pametnejših ljudi od mene, naj bi v ''vakuumu'' (neglede na ostale dejavnike) ekipa na domačem terenu imela v povprečju sedem odstotno prednost pred nasprotnikom.



Nekatera moštva imajo na domačem terenu večjo prednost od ostalih.


V analizi, opravljeni med sezonami 2004 in 2006, v kateri so strokovnjaki v obzir vzeli skoraj 2.500 tekem, so opazili, da je prednost domačega terena sicer še kako realna, vendar ni niti približno tako odločilna, kot bi si mislili. Seštevek potovanja in horde navijačev, ki izžvižgavajo nasprotno ekipo, se ustavi pri pičlih 3,24 točkah več v povprečju. Enostavno: ekipa s prednostjo domačega terena v povprečju doseže 3,24 točke več kot nasprotna. Spoznamo torej, da bistvene razlike skoraj ni, razen seveda v ''clutch'' (odločilnih) trenutkih, ko je tekma izenačena, je lahko ta prednost dejansko relevantna. Od dobrih treh točk več, lahko samo 0,3 točke pripišemo primanjkljaju počitka nekega moštva. Moramo se zavedati, da običajna sezona traja 82 tekem. Igralci so tako dobro fizično pripravljeni, da jim nekajurni leti, druge postelje, hrana in časovna razlika ne povzročita večjih preglavic. Teorijo potrjuje tudi podatek, da so moštva z ''back to back'' (dve tekmi v dveh dneh) tekmami v povprečju le za 1,77 točke slabše, kot bi bile ob normalnem urniku.

Vsaj po moji interpretaciji teh podatkov se rezultati tekem zaradi nevtralnega terena ne bodo bistveno spremenili. Morda bo kakšna favorizirana ekipa potrebovala tekmo več za končno zmago v končnici, ta tekma več pa zaradi karantenskega počitka pred nadaljevanjem sezone ne bo imela vpliva (nekako pričakujem, da se bosta daljši počitek in tista tekma več verjetno izničili).


Po laični presoji menim, da letošnja izvedba lige NBA ne bo postregla z nekimi abnormalnimi presenečenji, ki bi se lahko pripetila zaradi vseh dejavnikov, ki razlikujejo tokratno NBA sezono od prejšnjih. Še več: ta sezona bo kar se končnice tiče objektivne verjetno najbolj poštena in nepristranska. Prepričan sem, da bo krono odnesla najboljša ekipa, neglede na to, če se igra v Disney Worldu, v domači dvorani ali na Luni. Ob misli na košarko se mi že cedijo sline, naj zmaga najboljši.

40 views