• Niko Hari

Komentar: PogChamps, blagoslov ali preklestvo šaha?


Razpisali smo se že o tem, kako blagodejen učinek je pandemija Covida-19 imela na šahovsko aktivnost. Ta (za nekatere celo) šport je v letu, preživetem med štirimi stenami lastnega doma, pridobil več oboževalcev kakor Severina, ko je na neimenovani jahti odpirala šampanjec z dobro grajenim prijateljem.


Spletno platformo za predvajanje pretočnih vsebin Twitch.tv je nepričakovano začela preplavljati plejada odličnih in malo manj odličnih šahovskih vsebin, kot so tudi amaterski turnirji znanih osebnosti s spleta, PogChamps.


Spletno šahovsko tekmovanje je vzpostavila največja šahovska platforma ta hip, Chess.com. Dogodek na prvi pogled omogoča ''win-win'' situacijo. Za šahovsko platformo ta pomeni seveda komercializacijo in večjo prepoznavnost miselne igre, kar nedvomno rezultira v težjih denarnicah organizatorjev. Spletnim ustvarjalcem vsebin, ki na turnirjih sodelujejo, pa se gre predvsem za skok na vlak priložnosti utrjevanja lastne znamke zaradi ''buma'' priljubljenosti kraljeve igre.


To simbiozo so opazili tudi nekateri največji šahisti na planetu, ljubitelji resnega šaha in raznorazni kritiki, ki so tekmovanje pepoznali kot poneumljanje igre na osnovnošolski nivo, s tem pa grožnjo šahu v obliki, kot ga poznajo.


Najbolj burno se je odzval Ian Nepomnjašij (Nepomniachtchi), ki je v enem izmed tvitov zapisal (parafraziram), da je turnir bolj šov kakor resno tekmovanje (''popcorn stuff''), s svojo priljubljenostjo pa izrinja prave in resne šahovske vsebine.



Elitizmu ruskega velemojstra se kar ne morem načuditi. Lastiti si igro, staro kot Zemlja, jo kot ''dovoljeno'' pripisovati le najboljšim, je kot bi nasprotovali igranju malega nogometa v vaških ligah. Kako za vraga so lahko taki dogodki za šah smrtonosni? Razumem, da se aktivnost ne imenuje kar tako kraljeva igra, vendar bi v enaindvajsetem stoletju stereotipično ''zategnjenost'' šahistov lahko pustili v preteklosti.

Kako je lahko za katerokoli stvar taka ''reklama'' slaba? Kako si velemojstri in kritiki predstavljajo, da bo generacija Z vstopila v kontakt s šahom? Preko ugank v časopisih? Jasno je, da se bo šahovski začetnik bolj poistovetil s potezami sebi enakega. Razumel bo miselni proces za vsako taktiko, za vsakim vzorcem in vsakim premikom figure, komentatorji (navadno mojstri šahovske igre, vsaj pri turnirju PogChamps) pa v tem primeru preprosto razložijo kvaliteto odigrane poteze. Ne morem si zamisliti boljše učne ure šaha kot je ta. Če bi se turnir igral brez analize sposobnejših šahistov, bi se z Nepomnjašijem celo lahko strinjal, vendar v konkretni situaciji res nevem, kje ga tako zelo zbada.



No, morda Rusu gre v nos, da imajo turnirji ogromno gledanost – finalni obračun tretje različice tekmovanja si je ogledalo kar 150.000 gledalcev. Prav zanima me, če bi takšen problem videl tudi v primeru, ko šah ne bi bil tako popularen, kakor je trenutno. V bistvu se s turnirjem ne bi ukvarjal.

Poleg tega pa: vsi tisti, ki si oglejujejo profesionalne šahovske tekme, jih bodo spremljali tudi v bodoče. Vsem tistim, ki mojstrovin na šahovnici do sedaj niso razumeli, pa dogodki kot je PogChamps omogočajo okno v svet šaha in najverjetneje tudi kakšnega resnejšega oboževalca več. Američani pravijo: ''There's no such thing as bad publicity''. Šahovski amaterji (to si upam trditi) so z roko v roki s karizmatičnimi velemojstri za šah naredili krepko več kot mentalni šahovski ''boomerji'', ki v vsem novem in drugačnem vidijo grožnjo.





11 views0 comments

Recent Posts

See All
  • YouTube