• Samo Demšar

"Lačni psi tečejo hitreje!" – športna presenečenja zadnjih petih let

Updated: May 13

»Lačni psi tečejo hitreje,« je eden izmed boljših citatov iz čustveno nabitega govora centra NFL moštva Philadelphia Eagles Jasona Kelceja, s katerim je na paradi po osvojenem Super Bowlu LII nagovoril navijače in celotno Filadelfijo.

V govoru je Kelce govoril o tem, kako so Eagles, kljub temu da jih pred sezono in v končnici nihče ni smatral za favorite, zmagali, saj so si to želeli bolj kot njihovi nasprotniki. Kelce je dodal tudi, da ima celotna Filadelfija status »underdoga« – nenazadnje je njihova največja športna ikona eden izmed najbolj podcenjenih športnikov vseh časov, Rocky Balboa.


V današnjem besedilu si bomo pogledali nekaj najbolj izrazitih presenečenj v svetu športa v zadnjih letih, začenši s Philadelphio.


Philadelphia Eagles 2017


Težko bi ekipo, ki je redni del sezone končala s 13 zmagami in tremi porazi ter kot prvouvrščeno v konferenci NFC, označili za nefavorita. A vse ni bilo tako lepo, kot je izgledalo na papirju. Ekipa je močno slonela na talentu quarterbacka Carsona Wentza, ki so ga Orli leto prej kot drugega izbrali na naboru lige NFL. Toda Wentzova sezona se je končala predčasno, ko je staknil poškodbo sprednje križne vezi – za zadnje tri tekme redne sezone je vajeti napada Philadelphie prevzel Nick Foles, sicer soliden igralec, ki pa Wentzu realno ni segel do kolen. Poleg poškodbe Wentza so s poškodbami imeli težave tudi na drugih pomembnih položajih.


Neprepričljivemu Folesu in ekipi je uspelo zmagati dve od zadnjih treh tekem redne sezone, kar je bilo dovolj za najboljše možno izhodišče v končnici.


Tam Eaglesom nihče ni pripisoval realnih možnosti, a dogodki so si sledili kot v tipičnem hollywoodskem filmu. V prvi tekmi končnice so na Lincoln Financial Field prispeli Atlanta Falcons, ki so prejšnjo sezono na spektakularen način izgubili Super Bowl proti New England Patriots.


Ne najbolj atraktivna tekma je imela dramatičen zaključek. V ključnem zadnjem poizkusu, ko je bila Atlante le dva jarda oddaljena od končne cone in verjetne zmage, je enemu najboljših lovilcev v NFL Juliu Jonesu spodrsnilo. Quarterback Matt Ryan je poizkusil zavlačevati in rešiti akcijo, a njegova končna podaja se je Jonesu izmuznila iz rok – tudi če bi Jones žogo ujel, se situacija ne bi spremenila, saj je z eno nogo stopil izven igrišča. Tekma se je tako končala s 15 : 10 v korist domačih.

Naslednji nasprotnik je bila Minnesota Vikings, ki je pred tem še bolj dramatično v zadnji sekundi izločila New Orleans. A moštvo Minnesote je pričakala nova Philadelphia – in predvsem prerojeni Foles. Minnesota je sicer dosegla touchdown v svojem prvem driveu (prva posest ekipe na tekmi), a to so bile edine točke, ki so jih Vikingi ta dan dosegli. Končni rezultat je bil kar 38 : 7 za Philadelphio, zvezda večera pa je bil Foles s tremi touchdowni in 352 podajalskimi jardi.


Kot vsak hollywoodski film pa zadnjo oviro »outsiderju« predstavlja uspešen, a skrajno nepriljubljen tekmec. Tako so se v zadnji tekmi sezone Orli pomerili z New England Patriots, najbolje uvrščeno ekipo iz konference AFC in večletnim »imperijem« lige NFL. Gledalci smo bili priča enemu najboljših Super Bowlow vseh časov.


Oba quarterbacka sta imela izjemni tekmi – Foles je podal za tri touchdowne in 373 jardov (ter eno podajo za touchdown tudi ujel), medtem ko je quarterback New Englanda Tom Brady zabeležil tri touchdowne in kar 505 podajalskih jardov. O izjemni predstavi Bradyja priča tudi podatek, da napadu New Englanda niti enkrat ni bilo treba uporabiti punta (žogo brcniti čim dlje od svoje končne cone in tako predati posest nasprotniku).


Obe ekipi sta igrali izjemno, a ključna poteza je prišla tik pred koncem prvega polčasa. Namesto da bi se zadovoljili s strelom na gol (tri točke), so Eagles uspešno izvedli trik, ki se bo v zgodovino zapisal kot ena najbolj tveganih potez v finalih lige NFL – Philly Special.

Philly Special


Tekma se je končala z rezultatom 41 : 33, čeprav je imel New England še zadnjo priložnost tik ob izteku časa, a Bradyjev hailmary je bil neuspešen.


Hailmary je zadnja podaja na tekmi, s katero ekipa iz nemogočega položaja poizkuša doseči izenačenje ali zmago.


Ekipa, od katere po poškodbi Wentza praktično nihče ni pričakoval ničesar, je tako osvojila svoj prvi Super Bowl. Veselje na ulicah Filadelfije nepopisno, a nekateri navijači so si dali malce preveč duška.

Kdo ve, kako bi navijači odreagirali v primeru poraza.


Leto 2016 – Leicester City, Euro in Cleveland


Leto 2016 je bilo pravo »underdog« leto.


Zgodba angleškega kluba Leicester Cityja se je začela že 2015, a kljub njihovemu položaju v koncu koledarskega leta si je malokdo upal trditi, da bodo Lisice šokirale nogometni svet in osvojile svoj prvi premierligaški naslov. Nenazadnje so bili le sezono pred tem na robu izpada v nižji rang tekmovanja, a jim je dobra forma v zadnjem delu sezone priborila ostanek med elito.

Meni naljubši trenutek iz Leicesterjeve zlate sezone


Na koncu je Leicester slavil s kar 10 točkami naskoka nad londonskim Arsenalom, klub pa se je prvič uvrstil tudi v Ligo prvakov, kjer je celo osvojil prvo mesto v skupini in v začetku leta 2017 v osmini finala izločil špansko Sevillo. Pravljica se je končala ob naslednji preizkušnji, saj je preveliko oviro predstavljal madridski Atletico.


Leto 2016 nam je ponudilo tudi Euro, na katerem lahko izpostavimo kar dve presenetljivi ekipi – Wales in Islandijo.


Valižani so kljub porazu proti Angliji skupinski del končali na prvem mestu, a pravljica na njihovem prvem evropskem prvenstvu v nogometu se je komaj začela. Najprej so v izločilnih bojih premagali otoške tekmece, Severno Irsko, v četrtfinalu pa so presenetljivo, a suvereno izločili favorizirano reprezentanco Belgije s kar 3 : 1.


Garetha Balea in druščino je v polfinalu vendarle zaustavila Portugalska na čelu s Cristianom Ronaldom.


Še bolj neverjetno, čeprav ne tako uspešno zgodbo so na prvenstvu spisali nogometaši Islandije. Tudi za njih je bilo to prvo evropsko prvenstvo v nogometu, a v primerjavi z Walesom so bili popolna neznanka. Tudi igralci so bili z izjemo Gylfija Sigurdssona večini nepoznani. Po tem, ko jim je uspelo skupinski del končati na drugem mestu (za Madžarsko in pred Portugalsko), so uprizorili eno največjih presenečenj Eura in v osmini finala z borbeno igro in pomočjo angleškega vratarja Joea Harta izločili močno favorizirano Anglijo. Po tekmi, ki si jo je v živo ogledalo kar osem odstotkov celotne populacije Islandije, smo bili priča tudi slavnemu »vikinškemu plosku«, ki smo ga od takrat lahko spremljali na številnih športnih tekmovanjih.

Anglija proti Islandiji, 2016


Po poročanju britanskega časopisa Independent v času tekme z Anglijo le 0,2 odstotkov televizijskih sprejemnikov na Islandiji ni prenašalo tekme.


Že v četrtfinalu se je pot Islandije končala, saj jih je s 5 : 2 nadigrala gostiteljica Francija. Če kaj, je poraz Islandce zgolj motiviral, saj so že naslednje leto slavili svojo prvo uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Leto 2016 bomo zaključili z največjim preobratom v zgodovini lige NBA. To je bilo namreč leto, ko so se prvič na vrh lige povzpeli košarkarji ekipe Cleveland Cavaliers.


Svojega presenečenja nad izzidom ni moral skriti niti John Cena na podelitvi ESPY nagrad leta 2016.

Cleveland je mesto, za katerim ni prav veliko športnih uspehov. Cavaliers do leta 2016, kljub temu da so imeli v svojih vrstah LeBrona Jamesa (sedem let, preden je odšel v Miami), niso osvojili ničesar. Tudi druge športne franšize v Clevelandu niso vajene uspeha – Cleveland Browns so se v zadnjih 30-ih letih zgolj dvakrat uvrstili v končnico, Cleveland Indians pa se na vrh bejzbolskega sveta niso zavihteli že od leta 1948.


Dokler so imeli Cavaliers v svojih vrstah LeBrona, so bili povsem konkurenčni – leta 2007 jim je celo uspelo priti do finala, a tam so z njimi v štirih tekmah pometli San Antonio Spurs. Po tem, ko je LeBron »svoje talente odnesel na južno obalo«, je Cleveland postal ena najslabših ekip lige. Tako je ostalo vse do sezone 2014/15, torej do LeBronove vrnitve. Tam ga je odprtih rok sprejel Kyrie Irving, ki je bil vodja ekipe skozi zadnjih nekaj sezon, dvojcu pa se je v menjavi pridružil še en zvezdnik, Kevin Love.


Razlika je bila očitna kot noč in dan. Cleveland se je še isto sezono uvrstil v finale, a tudi za veliko trojico Clevelanda je bila ekipa Golden Statea prevelik zalogaj.


Finalni obračun se je ponovil tudi naslednje leto, le da tokrat nihče ni podcenjeval Golden Statea. Ekipa iz Oaklanda je podrla rekord s 73 zmagami in devetimi porazi (prejšnji rekord, ki so ga postavili Jordanovi Bullsi, je bil 72 zmag).


Že pred začetkom finalne serije je Golden State veljal za favorita, njegov status pa se je le še utrdil s tem, ko so povedli s 3 : 1 v zmagah.

















V zgodovini lige NBA je 32 ekip v finalu že zaostajalo z rezultatom 3 : 1. Do leta 2016 nobeni ni uspel preobrat. (vir: SB Nation)


S spremembo mentalitete in nekaterih olajševalnih okoliščin (Draymond Green je zaradi števila tehničnih napak moral izpustiti peto tekmo) je Clevelandu uspelo to, kar pred njim ni uspelo nikomur. Po dramatičnih zadnjih treh minutah sedme tekme v Oracle Areni, ko je na igrišču dominirala predvsem obramba, je semafor izpisal rezultat 93 : 89 za Cleveland.


Zadnjih 3:39 sedme tekme finala


Posledice za NBA


Poraz Golden Statea je pomenil veliko spremembo v ligi NBA. Bi Golden State pripeljal Kevina Duranta, če ne bi izgubili na tak način?


Prav prihod Duranta pa je bil eden od največjih nesreč za Cleveland, saj se je finalni obračun med ekipama ponovil še dvakrat. V obeh finalnih serijah je Clevelandu uspelo skupno zbrati le eno zmago. Po zadnjem finalnem obračunu je ekipo zapustil LeBron, že sezono pred tem pa tudi Kyrie. Cleveland Cavaliers so tako padli nazaj v (pod)povprečje in vse je spet po starem.


Bog da in bog vzame


Še malce se bomo zadržali v Clevelandu, a tokrat ekipa iz zvezne države Ohio ne bo v vlogi protagonista. Leta 2016 Cavaliers namreč niso bili edino clevelandsko moštvo, ki so prišli v finale svoje lige. To je uspelo tudi bejzbolski ekipi Cleveland Indians, ki so se v World Series srečali s Chicago Cubs. A kot sem že zapisal, bog da in bog vzame. Če je Cavaliersom uspel preobrat z zaostankom 3 : 1, je Indiansom uspelo točno tako prednost zapraviti.


Preobrat v finalih po zaostanku s 3 : 1 je v MLB veliko pogostejši kot v NBA. Do njega je prišlo že šestkrat.


Cubsi, ki so bili pred začetkom World Series sicer favoriti, so s preobratom prišli do svojega prvega naslova po letu 1908 – 108-letna suša je tudi najdaljše obdobje brez naslova za katero koli severnoameriško franšizo.



Tennessee Titans 2019


NFL franšiza, ki je bila v zadnjih nekaj sezonah definicija povprečnosti. Po slabi sezoni leta 2015, ko so zabeležili le tri zmage, so tri sezone zapored dosegli devet zmag in sedem porazov, kar je bilo le enkrat dovolj za uvrstitev končnico.


Letošnja sezona sprva za Titans ni obetala prav veliko. Prvi quarterback ekipe je bil še vedno njihov drugi izbor iz nabora leta 2015 Marcus Mariota, ki do tedaj še ni upravičil visokega izbora. Marioti so marca 2019 pridružili še Ryana Tanehilla, ki so ga leta 2012 kot osmega izbrali Miami Dolphins, a podobno kot Mariota tudi Tanehill ni nikoli zares blestel – tako so v sezono Titans šli z dvema povprečnima quarterbackoma.


Sezono je kot prva izbira začel Mariota, a po slabem začetku (dve zmagi na prvih šestih tekmah) je vajeti prevzel Tanehill, ki je začel vseh preostalih 10 tekem, na katerih je Tennessee zabeležil kar sedem zmag. Ekipa je tako že četrto sezono zapored končala z devetimi zmagami in sedmimi porazi, kar je bilo dovolj za uvrstitev v končnico (kot šestouvrščena, torej najslabše uvrščena ekipa v konferenci AFC).


Čeprav smo do sedaj govorili zgolj dveh quarterbackih, pa razlogi za uspeh Titanov ležijo v fizični »pošasti«, running backu Derricku Henryju, ki je sezono končal z največ tekaškimi jardi od vseh igralcev v NFL, in trenerju Mikeu Vrabelu.


















Henry (NFL različica Adame Traoreja) ob 1,73 m visokem (takratnem) soigralcu Dionu Lewisu leta 2018.

(vir: Saturday Down South)


Tennessee je v prvem tednu končnice odpotoval k tretjeuvrščenim New England Patriots, ki imajo v končnici na domačem igrišču v zadnjih dvajsetih letih (v času Toma Bradyja in Billa Belichicka) izjemen izkupiček.


Patriots so v končnici od leta 2000 na svojem Gillette Stadium odigrali 23 tekem, zabeležili pa le tri poraze.


Titani so na obračun prišli odločeni, z dovršenim načrtom, ki je slonel predvsem na Henryju – ta se je izkazal z več kot 200 osvojenimi jardi (182 tekaških in 22 lovilskih) ter enim tekaškim touchdownom. Obračun, ki se je izkazal tudi za zadnjo Bradyjevo tekmo v dresu New Englanda, se je končal s presenetljivo zmago Tennesseeja z 20 : 13.


Še večji šok je sledil v naslednjem krogu končnice, ko so se Titans odpravili v Baltimore, kjer jih je čakala najboljša ekipa lige, Baltimore Ravens. A Vrane, ki so v sezoni utrpele vsega dva poraza ter jih je veliko strokovnjakov že videlo kot prvake lige NFL, so dočakale hladno prho. Celo za najboljšo ekipo lige je bil Henry enostavno prevelik zalogaj – spet je dosegel prek 200 jardov (195 tekaških in sedem lovilskih), za nameček pa je celo podal za touchdown.


66 jardov za Henryja:


Henry je dosegel več tekaških jardov kot celotna ekipa Baltimora, katere način igre temelji predvsem na tekaških jardih in izjemni atletski sposobnosti quarterbacka Lamara Jacksona.

Tennessee je obračun do konca pripeljal veliko mirneje kot teden prej proti New Englandu – končni rezultat je bil 28 : 12.


Titans so na krilih izjemnih predstav čez teden odšli še na Arrowhead Stadium, kjer jih je čakal še en velik zalogaj, Kansas City Chiefs. Čeprav so se Chiefs tekom letošnje končnice že večkrat znašli v težavah (tudi proti Tennesseeju so nekaj časa zaostajali za 10 točk), pa so na koncu vseeno brez večjih težav odpravili vroče Titane z rezultatom 24 : 35.

Seveda omenjene ekipe niso vsa presenečenja, s katerimi nam je v zadnjih letih postregel šport. Skoraj vsako leto smo v Ligi prvakov priča »outsiderju«, ki pride boleče blizu finala (Monaco, Ajax), podobne zgodbe pa lahko zasledimo v praktično vsakem športu.


Kljub pristranskosti pa se za konec spomnimo še na dosežke slovenskih reprezentanc, ki so nas od Eurobasketa leta 2017, hokejistov na olimpijskih igrah, rokometašev in odbojkarjev razveseljevale in presenečale v zadnjih letih.


Vir naslovne slike: Philadelphia Magazine