• Niko Hari

Ni demokracije, se pa dosti več smejimo

''To so bili časi.'' Stavek, ki ga kot kleni predstavnik milenijske generacje ruralnega območja večkrat slišim od starejših rodov, ko beseda nanese na ero bivše skupne države. Še vedno je med tistimi, ki so se 23. decembra 1990 družno odločili, da na vprašanje ''Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?'' odgovorijo pritrdilno, veliko takih, ki se z nasmehom spominjajo časov, ko smo Slovenci živeli v drugačnem političnem sistemu in se ravnali po drugih, manj kapitalističnih vrednotah. Velikokrat nostalgija naših očakov opisuje tudi športne uspehe skupne države, ki so bili z eno besedo zavidljivi.

V tem prispevku se bomo pretvarjali, da skupna država še vedno obstaja. Ogledali si bomo nekaj najpopularnejših športov in skušali ugotoviti, kako bi se Jugoslavija kosala s konkurenco v različnih športnih panogah.


Nogomet

Slovenija nikoli ni veljala za nogometno velesilo, največjo narodno evforijo pa smo doživeli, ko se je zlata generacija slovenskega nogometa uvrstila na Svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji leta 2002. Na čelu z verjetno najboljšim slovenskim nogometašem vseh časov Zlatkom Zahovičem (dober protiargument predstavljajo Josip Iličić ter Jan in Branko Oblak), je slovenskemu nogometu uspelo skoraj dvomilijonsko državo spraviti v popoln delirij. Podobno je bilo leta 2010 na mundialu v Južnoafriški republiki, na katerem se je Slovenija veliko bolje odrezala od generacije 2002. Če leta 2010 ****** (vstavi poljubno kletvico) Landon Donovan ne bi zadel v izdihljajih tekme proti Alžriji, bi naša izbrana vrsta prvič v zgodovini zaigrala v izločilnih bojih na svetovnih prvenstvih.

Pomanjkanje nogometnega talenta in uspehov dežele na sončni strani Alp bi v skupni državi čudovito kompenzirali naši ''novi bratje'' iz ostalih ''federativnih republik''. Ko sem si ogledoval igralsko zasedbo, ki bi na prsih nosila šest gorečih bakel (če v 2020 dodamo še Kosovo, sedem), me je kar malo zmrazilo. Postali bi nogometna velesila kalibra Nemčije, Francije ali Španije …


Slovenija: Oblak, Iličić

Hrvaška: Modrić, Rakitić, Lovren, Perišić

Srbija: Kolarov, Milinkovič-Savić, Matić, Tadić, Mitrović, Jović

Črna Gora: Jovetić, Savić

Bosna in Hercegovina: Džeko, Pjanić,

Makedonija: Pandev, Elmas, Alioski

Kosovo: Rashica



Košarka

Že v svoji samostojni različici so države bivše Juge v tem športu neverjetno kvalitetne. Od številnih igralcev v ligi NBA do evropsko dokaj konkurenčnih klubov. Srbi so košarkarska velesila odkar pomnim; Slovenci imamo enega izmed najboljših evropskih košarkarjev zadnjih dvajsetih let in niti Hrvatje niso od muh. Verjetno bi v košarki ekipa ''nove Jugoslavije'' bila na papirju slabša le od ameriške, vendar bi po zadnjih nastopih moštva ZDA (čeprav so igrali s C ekipo) ''naši'' lahko posegli po samem vrhu svetovne košarke, ne samo evropske.


Zgodovinsko gledano je košarka v državah bivše juge šport številka ena: Od neštetih močnih reprezentanc, do igralcev kot so: Daneu, Kukoč, Petrović, Rađa, Ćosić, Vilfan, Zdovc, Divac, Bodiroga, Korać, Popović… Igralce lahko naštevamo v nedogled, toliko jih premorejo države bivše republike. Tudi po razpadu Jugoslavije na svetovnih parketih dominira Srbija: če bi selektorjem uspelo ukrotiti kakšen ego več (upajmo, da bo to uspelo Kokoškovu, ki se po slovenski avanturi preizkuša ravno na srbski klopi) bi Srbi imeli še bolj blesteče rezultate na velikih tekmovanjih. Nenazadnje smo Slovenci pokorili košarkarsko Evropo leta 2017. Prepričan sem, da smo konkurenčni tudi sedaj, ob popolni igralski zasedbi seveda – prav tako so tudi Hrvatje ob popolnem kadru sila močna reprezentanca.

Slovenija: Dončić, brata Dragić, Prepelič, Omić, Blažič

Srbija: Bogdanović, Bjelica, Jokić, Marjanović, Teodosić, Raduljica, Lučić

Hrvaška: Bogdanović, Šarić, Zubac, Hezonja, Bender

Črna Gora: Vučević, Radončić

Bosna in Hercegovina: Nurkić, Musa

Makedonija: Antić

Prvo peterko je pri košarki bilo veliko težje setaviti, sploh zaradi fluidnosti pozicij, ki jih narekujejo trenutno elitne ekipe v ligi NBA. Če upoštevamo, da zmaj, Goran Dragić več ne bi igral reprezentančne košarke, izgleda peterica najboljših košarkarjev nekako takole: Dončić (SLO), Bogdanovič (SRB), Bogdanović (HRV), Jokič (SRB), Nurkić (BiH), tudi Vučević bi si gladko zaslužil nastopati v prvi peterki.



Napadalno bi bila ekipa Jugoslavije gotovo ena izmed najmočnejših na svetu: organizacijske sposobnosti Luke Dončića, neverjeten met za tri Bojana Bogdanovića in virtuoznost Nikole Jokića pod košem. To moštvo bi za udarni napad plačalo ceno mizerne obrambe, vendar sem gotov, da bi strateg kalibra Željka Obradovića znal tudi to moštvo spraviti na obrambno solidno raven. Poleg izjemnega nabora igralskega talenta, v naši imaginarni reprezentanci ne bi primanjkovalo niti najboljših strategov, kar jih premore planet Zemlja: Obradović, Kokoškov, Zdovc, Trifunovič (šala, šala, pospravite nože).


Edini, ki bi si lahko podredil zvezdniško reprezentanco?


Težko, res težko najdem šport, v katerem naša imaginarna država ne bi imela vsaj spodobnega moštva oziroma tekmovalca. K odbojkarskim bi prispevali predvsem Slovenci in Srbi (tako v moški kot v ženski kategoriji), za rokometne Hrvatje in naši fantje; tu je še vaterpolo, kjer sta Srbija in Hrvaška že sami po sebi velesili. Pri tenisu imamo zahvaljujoč Novaku Đokoviću v svojih vrstah enega izmed najboljših tenisačev vseh časov, pri atletiki bi ponos naše dežele bili Ivana Španović, Sandra Perković in Sara Kolak in Amel Tuka. Tu so še športi kot so jadranje, kajak, judo, tekvando, streljanje in mnogi drugi.


V zimskih športih smo Slovenci vedno prednjačili (če iz enačbe odstranimo družino Kostelić), vendar v zadnjem času na snežnih strminah in skakalnicah kažemo podpovprečne predstave glede na našo bogato zgodovino zimskih športov. Vseeno sem prepričan, da bi reprezentanca Jugoslavije v 2020 prav tako bila vsaj konkurenčna, če ne kaj več. Omeniti je treba še hrvaškega smučarja Filipa Zubčića, ki je to sezono smučal odlično (skupno 3. mesto v veleslalomu).


Že same po sebi so države bivše Juge glede na svojo majhnost izredno športno nadarjene in rezultatsko uspešne. Če bi v športnem smislu obudili skupno državo, bi bila Jugoslavija brez dvoma ena največjih športnih velesil na svetu.

Nalov je iz besedila Visoke pesmi

194 views