• Niko Hari

Misija Tokio 2020


Po dominaciji na evropskem prvenstvu v košarki leta 2017, sanjski predstavi naših fantov, je sledilo mnogo sprememb v slovenski izbrani vrsti. Prva, najbolj vidna je bila menjava selektorja. Rado Trifunovič (zamenjal je Kokoškova) se na dosedanjih reprezentančnih akcijah v vlogi stratega žal (še) ni izkazal. Res, da je naslediti Kokoškova izjemno težka naloga, saj njegovega uspeha morda ne bo več mogel ponoviti noben trener.


Noben navijač ni pričakoval, da bo Trifunovič z zdesetkano skupino košarkarjev na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2018 tako zlahka premagoval nasprotnike, kot je Kokoškovu uspevalo na Eurobasketu. Niti največji pesimisti pa niso predvidevali, da bo Slovenija v svoji kvalifikacijski skupini zasedla zadnje mesto z razmerjem zmag in porazov tri proti devet. Na teh kvalifikacijah se je videlo, kako sta Goran Dragić in Luka Dončić na plečih reprezentanco nesla do naslova evropskih prvakov.


Poraze še nekako prebolimo, drugič bomo boljši. V oči je bolj kot nezmožnost zmagovanja bodlo dejstvo, da so fantje brez prvih dveh zvezdnikov na igrišču spominjali na blede sence superiornosti iz leta 2017. Premagovali so nas Črnogorci, Ukrajinci in Belorusi. To niso ekipe, ki bi evropskim prvakom smele delati take preglavice, kljub odsotnosti nosilcev igre (tudi ostale ekipe niso bile v popolnih postavah – na primer Španci so igrali z B ekipo, a so se suvereno uvrstili na SP). Daleč od košarkarskih velesil, katerim smo na EP iz tekme v tekmo v slogu Brada Pitta v filmu Neslavne barabe pobirali skalpe.


Cilj je jasen. Vir: Reuters


SANJE SO SE IZPOLNILE 2017, DANES JE NOV DAN


Po turobnejših predstavah naših fantov, so kvalifikacije za olimpijske igre nova priložnost. Če se bo vse ''poklopilo,'' je naša izbrana vrsta v krogu favoritov za nastop v Tokiu. Nabor igralcev, ki bi Sloveniji pomagali na olimpijado je vse prej kot skop:




LUKA DONČIĆ

Ni dvoma, da bo uspeh naših košarkarjev zelo odvisen od tega, če bo na kvalifikacijah igral kandidat za naslov najkoristnejšega igralca letošnje sezone lige NBA, ki na dresu nosi številko 77. Luka je sposoben našo izbrano vrsto popeljati na delovno ekskurzijo v deželo vzhajajočega sonca. Dončić ne bo samo glavni vir točk naše reprezentance, njegov največji doprinos bo definitivno sposobnost razigravanja soigralcev. Ob Luki pri Dallasu tudi drugorazredni košarkarji lige, kot je Dwight Powell, izgledajo odlično. Slovenska izbrana vrsta nima toliko zvezdnikov kot druge ekipe, ki bi lahko samostojno reševali tekme, zato je ključnega pomena, da bo Luka našel odprte soigralce.


KLEMEN PREPELIČ

Zagotovo najboljši slovenski ''spot up šuter''. Ko ga bo Dončić našel (verjemite, da ga bo), bo Prepelić tudi zadel. Ima dovolj visok košarkarski IQ, da se zna dobro odkriti tako na trojki, kakor tudi pod obročem. Letos odlično igra pri Joventutu, upajmo, da bo formo prenesel tudi na kvalifikacije. Pod nobenim pogojem pa za uspeh reprezentance ne bo dobro, če bo Prepelić žogo vodil več, kakor je nujno potrebno. Na kvalifikacijah za SP je sploh na prvi tekmi proti Špancem žogo izgubil prevečkrat. Kljub temu, da je bil najbolj sposoben slovenski košarkar, je vse prevečkrat skušal iti z glavo skozi zid. Enostavno mu ne leži, ko mora večino časa žogo imeti v svojih rokah. Prepelić živi in umira na trojki, v tandemu z Dončićem pa lahko ob dobri formi rešeta nasprotnikov koš po mili volji. Ima daljavo, sposoben je zadeti krepko izza črte, poleg tega pa je izjemno samozavesten (nekaj ključnih košev je zadel tudi v finalu EP proti Srbom) – lastnost, ki krasi prav najboljše šuterje. Tudi, ko nimajo dneva, zaupajo v svoje sposobnosti. Prej pravilo kot izjema je, da se tekom tekme eventualno ogrejejo, žoga pa začne padati tja, kamor si vsi navijači želimo.




VLATKO ČANČAR

Kljub temu, da pri Denver Nuggets ne dobiva veliko priložnosti, je Čančar sposoben biti tretji najboljši igralec v slovenskih vrstah, poleg Dončića in Prepeliča. Njegova sposobnost meta iz razdalje v kombinaciji z višino je lahko v tandemu z Dončićem izjemno učinkovita. V prodoru se zna nasloniti na višje nasprotnike in zaključiti pod obročem. Je idealen ''visok'' (198cm) košarkar v moderni eri tega športa. Na poziciji krilnega centra ali krila lahko izjemno pomaga pri ''spacingu'' v naši reprezentanci. Če smo se ob gledanju Luke kaj naučili, je to gotovo, da potrebuje okrog sebe dobre strelce.


ZORAN DRAGIČ

Neuničljivi ''Zoki'' je pokazal, da je sposoben tudi voditi ekipo, vendar najbolj cveti, ko prihaja iz drugega plana. Neverjetna borbenost, hitrost in neustrašnost krasita njegovo igro. Nikoli ni imel sreče z poškodbami, vendar če se bodo zvezde tokrat zvrstile v našo korist, bomo Zorana še kako veseli v vrstah slovenske reprezentance.


EDO MURIĆ in JAKA BLAŽIČ

Zasluženi stalnici v slovenski košarki. Pri Olimpiji igrata dobro, našim fantom pa bosta poleg izkušenj iz velikih tekmovanj prinesla tudi trdnost v obrambi. Kljub temu, da ne slovita kot ostrostrelca, znata zadeti iz razdalje. Predvsem Blažiča pa krasijo bliskoviti prodori, ki bodo razbijali še tako trdne obrambne vrste.


Edo in Jaka sta jedro naše ekipe. Vir: Tomi Lombar, Delo


GREGOR HROVAT in JAN KOSI

Dva mladeniča, ki bi ju izjemno rad videl v slovenskem dresu še naprej. Izkazala sta se že na kvalifikacijah za SP. Hrovat igra zelo solidno v Turčiji, tudi on je podobno kot Čančar višji igralec, ki zna zadeti z razdalje, mnogokrat spregledana pa je njegova sposobnost podajanja. V povprečju za klub daje pet asistenc na tekmo (največ v karieri). Jan Kosi je na kvalifikacijah za SP pokazal par lepih predstav. Zna se zagraditi pod obročem in dobiti skok tudi proti višjim igralcem. Ni strelec, daleč od tega, je pa vsekakor dodana vrednost naši reprezentanci.





ALEN OMIĆ IN ŽIGA DIMEC

Jasno je bilo, da Omić na EP ne bo zaigral. Mesto za naturaliziranega igralca je pripadlo Anthonyju Randoplhu, ki je prispeval levji delež slovenskemu naslovu evropskih prvakov. Na družbenih omrežjih so eskalirale debate o tem, ali je prav, da je Randolph zaigral za našo izbrano vrsto. Kljub temu, da Omića to zagotovo ni veselilo, je bila izbira Randolpha pravilna košarkarska odločitev. Randolph skoraj zagotovo ne bo oblekel slovenskega dresa, vendar se tudi letos govori o naturalizaciji Američana Jordana Morgana, centra, ki bi zapolnil praznino na tej poziciji. Kljub temu pa se zdi, da je Omić letos v dovolj dobri formi pri Joventutu (v povprečju daje 12 točk in 8 skokov), da bi lahko dobil prednost pred Američanom. Trenutno je celo najboljši skakalec španske lige, skok pa je bil vedno ''rak rana'' naših košarkarjev.

Dimec nekako v reprezentančnem dresu ne najde prave forme. Vseeno lahko služi kot ''veliko'' telo, ki ga bo pod košem precej težko premakniti. Tudi v ''pick and rollu'' je lahko v izjemno pomoč Dončiću pri ustvarjanju prostora za met ali prodor.


GAŠPER VIDMAR

Po nekaterih informacijah naj bi Vidmar bil za naslednje reprezentančne akcije odpisan. Zaenkrat tega ne moremo niti potrditi niti ovreči, saj se do kvalifikacijskega turnirja zgodba lahko še nekajkrat obrne. Gašperja je vedno krasila borbenost in to, da pod obročem zaključuje z avtoriteto (napram ostalim našim ''velikanom'') .Vse preveč slovenskih centrov je skozi zgodovino šlo na obroč premehko (Lorbek, Brezec, Nesterović, Slokar). Kljub svoji starosti je Vidmar daleč najboljši slovenski center zadnjih let. Nikoli ni imel sreče s poškodbami, a je za reprezentanco vedno bil ključnega pomena. Vidmarja reprezentanca potrebuje, kot Snoop Dog potrebuje rizle. Izjemno smo podhranjeni na centrski poziciji, izostanek Vidmarja pa bi našo krizo na »petki« še poglobil. Tudi če ne bo zaigral, mu ne gre zameriti, saj je za grb dal več kot marsikateri bolj z žavbami namazan košarkar naše domovine.


MARTIN KRAMPELJ

Ne vem, zakaj Krampelj pri Olimpiji ne dobiva več priložnosti. Praktično ne igra, čeprav je v ameriški univerzitetni ligi bil več kot soliden igralec. Zna dobro prodreti, pod obročem zadeva tudi proti telesno močnejšim igralcem, ni ga strah iti na polno kljub poškodbam, ki so ga pestile skozi dokaj kratko kariero.




VSI SI ŽELIMO VIDETI, KAKO ZMAJ BRUHA OGENJ


Naredil je svoje, Sloveniji je prinesel tisto, o čemer so lahko košarkarski velikani polpretekle zgodovine samostojne Slovenije samo sanjali – naslov evropskih prvakov. Od Gorana Dragića ne pričakujemo več nič, Sloveniji je dal že toliko vsega. Pa vendarle. Njegove predstave v NBA so (kljub jeseni kariere) navdušujoče. Je eden izmed nosilcev igre pri Miami Heat, čeprav tekem ne začenja. Tudi po njegovi zaslugi je Miami letos pravcato presenečenje v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Pridobil si je spoštovanje ''zlobnega dečka'' košarke, Jimmyja Butlerja. Da, Butler se požvižga na superzvezdniške statuse igralcev (to je dal jasno vedeti, ko je še igral pri Minnesoti), zanima ga le trdo delo in požrtvovalnost na igrišču. Če Božiček obdaruje tudi čez leto, bi Slovenci bili izjemno veseli darila v obliki Gorana Dragića.


Lahko sanjamo, da bo tandem zaplesal še zadnji tango. Vir:AP


Slovenska izbrana vrsta je dovolj kvalitetna za nastop v Tokiu, stara problematika odpovedi in zdravstvenih težav pa naj nam zaenkrat ne povzroča sivih las. Tokio, smo na vezi.

77 views