• Urban Kolman

Nagrade v nogometu – dosežki ali statistika?

Prejšnji teden je potekala podelitev Zlata žoga (Ballon d´Or), ki jo je že šestič v svoji karieri prejel Argentinec Lionel Messi. Tokrat je za samo sedem točk prehitel drugouvrščenega branilca Nizozemske in Liverpoola Virgila van Dijka. Po mnenju mnogih je bil svet nogometa priča veliki krivici, saj bi po njihovem moral zmagati van Dijk. Tu pridemo do večnega vprašanja, kaj sploh pomeni Zlata žoga ali pa katera od drugih nagrad, ki jih podeljujejo FIFA in UEFA.



















(vir: Getty Images)


Kaj je Ballon d´Or?


Zlato žogo že od leta 1956 podeljuje francoska športna revija France Football. Od leta 2010 do leta 2015 so nagrado združili z FIFO in uradno so podeljevali FIFA Ballon d´Or. Nato so leta 2016 nadaljevali z Zlato žogo, FIFA pa je začela podeljevati svojo nagrado The Best. O zmagovalcu odločajo športni novinarji iz celega sveta. Vsak izmed njih odda volilni listek, na katerega napiše imena petih nogometašev in jih razvrsti od prvega do petega.


FIFA World Player of the Year in The Best


FIFA je svojo različico nagrade začela podeljevati leta 1991 in jo poimenovala preprosto FIFA Najboljši igralec leta. V primeru te nagrade so volivci kapetani in trenerji reprezentanc, ki spadajo pod okrilje FIFE, vsak pa na listek napiše imena treh nogometašev. Leta 2004 so uvedli tudi uradno listo 35 nogometašev, za katere se lahko voli. Od leta 2016 FIFA podeljuje nagrado The Best, za katero volijo tako navijači, novinarji, trenerji in kapetani.


Zadnje desetletje


Nagrado oziroma nagradi si od leta 2009 izmenjujeta Lionel Messi in portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo. Izjema je leto 2018, ko je zmagal Hrvat Luka Modrič, igralec Real Madrida. Tako kot vsako leto tudi letos buri duhove, kaj dejansko te nagrade ocenjujejo. So to individualni dosežki igralca ali lovorike, ki jih je osvojil s klubom ali reprezentanco ali oboje skupaj. Seveda je treba upoštevati tudi to, da nekateri nogometaši in novinarji volijo tudi za svoje prijatelje in tudi tu prihaja do odstopanj. Realnost je najbrž nekje vmes. Igralce se ocenjuje po njihovi statistiki in uspehu, ki so ga dosegli sezono prej. Vse to pa je odvisno od sezone.


Vseeno tudi preidemo v sporno območje, imena nagrad in kaj pomenijo npr. »The Best«. Potemtakem bi moral nagrade dobiti najboljši posameznik tiste sezone. Ne moremo mimo dejstva, da ko govorimo o najboljših posameznikih v nogometu v zadnjem desetletju, pridemo do dveh imen. Lionel Messi in Cristiano Ronaldo. Tu pa sedaj sledi preusmeritev članka.


Messi ali Ronaldo


Messi je osvojil dve Ligi prvakov, sedem španskih naslovov in pet španskih pokalov. Ronaldo štiri naslove Lige prvakov, dve španski prvenstvi in dva španska pokala in lansko leto italijanski naslov. Portugalec je z državnim grbom osvojil tudi evropsko prvenstvo leta 2016 in lanskoletno Ligo narodov. Ravno v tem aspektu lahko ugotovimo, da naj bi bil zato Portugalec boljši.


Res je, da je Ronaldo z reprezentanco osvojil evropsko prvenstvo, a takrat je Portugalska s tremi remiji komaj prišla iz skupine, sledila je težka tekma z Hrvati, kjer so Portugalci po podaljšku zmagali. V četrtini finala so se po enajstmetrovkah prebili čez Poljsko in nato v polfinalu dobili Wales, ki je pred tem izločil enega od favoritov, Belgijo. Wales so premagali z 2 : 0, v finalu pa so slavili proti domačinom Francozom, ki so jih premagali po podaljških z golom Ederja. Ronaldo je dosegel tri gole, dva je dal v skupinskem delu proti Madžarom, enega pa proti Valižanom. V finalu se je v uvodnih minutah poškodoval in zapustil tekmo. Portugalska je leta 2016 zmagali s pomočjo pragmatične taktike trenerskega lisjaka Fernanda Santosa, poleg tega pa je imela veliko mero sreče, da je sploh prišla iz skupine (EURO 2016 je bilo prvo na katerem je sodelovalo 24 ekip in zato so se v izpadle boje uvrstile tudi štiri najboljše tretjeuvrščene ekipe) in, da je v polfinalu naletela na ekipo, ki se je prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. V Ligi narodov je Ronaldo imel večjo vlogo in s hattrickom proti Švici odločil polfinale, v finalu pa je zmago zagotovil Goncalo Guedes.


Messi je na Svetovnem prvenstvu v Braziliji 2014, kjer je Argentino skoraj lastnoročno popeljal do finala, zadel na vseh treh tekmah skupinskega dela in svoji državi prinesel tri zmage. Nato so Argentinci v šestnajstini z golom Di Marie premagali Švico. V četrtini finala je sledila še minimalna zmaga z 1 : 0 proti Belgiji in nato zmaga po enajstmetrovkah proti Nizozemski, presenečenju tistega prvenstva. V finalu so se Argentinci srečali z Nemčijo in po podaljšku izgubili z 1 : 0. A med tekmo so soigralci od Messija zapravili cel kup priložnosti za zmago. Messi je domov odnesel srebrno medaljo in pokal za najboljšega igralca prvenstva.















Higuain preden zgreši 1v1 z Neurjem (vir: twitter)


Tako lahko podremo mit, s katerim največji kritiki tepejo Argentinca, in uvidimo resnico, da je zmaga na prvenstvu odvisna od ekipe ter strokovnega štaba, ne pa enega samega igralca. Ronaldo je s Portugalsko osvojil Euro 2016, vendar je imel ob sebi dobro ekipo in vrhunskega trenerja, medtem ko je Messi z Argentino svetovno prvenstvo končal kot drugi, vendar je bil najboljši posameznik prvenstva, ki se je skozi prvenstvo prebijal kljub napakam in pomankljajev nekaterih soigralcev.


Med igralcema je težko ločiti kdo je boljši, vendar med njima obstajajo očitne razlike. Če govorimo o čistem nogometnem talentu, takoj pomislimo na Messija. Je edinstven nogometaš in njegova Barcelona brez njega izgleda izgubljena. Je glavni organizator ekipe, njeno srce.


(Primerjal bom Ronalda v Realu, ker je očitno, da je v zadnjih letih njegova forma padla) Ronaldo pa je v Real Madidu bil čisti golgeter in se je redno bojeval za naslov najboljšega strelca in igralca. A resnica je takšna, da je celoten Realov sistem bil podrejen Portugalcu. To je postalo še bolj očitno po prihodu Mourinha. Med tekmami je bilo očitno, kako sta se na levem krilu znašla napadalca Benzema in Higuain, ki sta svoje mesto v špici prepustila Portugalcu. Ta pa je s pomočjo svoje izjemne fizične in atletske priprave zabijal kot za šalo.

Ronaldo je popoln atlet in fizičen primerek, medtem ko je Messi talent, kateremu ne moremo najti podobnega.

Če potegnemo črto je Messi nedvomno bolj talentiran, saj je Ronaldo samo, da je dohajal dosežke Argentinca, moral imeti podrejen celoten sistem v Realu, njegova selitev k Juventusu pa je pokazala, da ko temu ni tako, njegova individualna statistika ni več tako bleščeča. Kljub temu pa je že to, da je dvoboj naredil dokaj konkurenčen, velik dosežek Portugalca, ki nedvomno spada med najboljše igralce nogometa.


Nazaj k nagradam


Logično sta bila v zadnjih desetih letih zmagovalca nagrad Messi in Ronaldo. Leta 2018 pa so se volivci odločili in nagrado dali Luki Modriću, kar je povzročilo še več debat o tem, za kaj nagrado dejansko podeljujejo. Modrić je namreč tisto leto Hrvaško popeljal do finala svetovnega prvenstva in z Realom tretjič zapored osvojil Ligo prvakov. Mnogi so bili mnenja, da si nagrade ni zaslužil, saj z svojimi predstavami ni izstopal. Imel je dobro sezono in zaradi nekaj osvojenih lovorik in zgodovinske uvrstitve Hrvaške na svetovnem prvenstvu je prejel nagrado.


Letos pa bi se zgodovina skoraj ponovila. V medijih in med navijači je vse večjo pozornost dobival že omenjeni Virgil van Dijk. Proti koncu sezone so navijači začeli poudarjati podatek, da van Dijka v sezoni še nihče ni preigral, kar je impresivno, vendar samo po sebi ni ravno pomembno oziroma je tako, kot da bi za napadalca rekel, da je iz petih metrov pred golom vedno zadel. Po eni strani nesmiselno, saj ne moremo vedeti kolikokrat v sezoni so igralci sploh poskušali preigrati van Dijka.

Nizozemec je z Liverpoolom osvojil Ligo prvakov in se do konca potegoval za angleški naslov. Z Nizozemsko pa je osvojil 2. mesto v Ligi narodov. Imel naj bi »zgodovinsko« sezono za branilca. Kar pa je samo po sebi sporno. Van Dijk je imel zelo dobro sezono, vendar medijska napihnjenost še ne pomeni, da je statistično tako zelo izstopal. Mnogi pozabijo, da je igral v eni najboljših obramb v zgodovini Premier lige (kljub temu, da je obrambno njen najboljši posameznik). To pokaže že naslednja slika.





















(vir: Reddit)


Igralec Manchester Uniteda in Srbije Nemanja Vidić je v sezoni 2008/09 bil boljši od van Dijka v vseh aspektih obrambe, Nizozemec ga premaga le v številu zmaganih zračnih dvobojev (van Dijk je odigral štiri tekme več kot Srb). Tu pade v vodo izraz »zgodovinska« sezona. United je tistega leta osvojil angleško prvenstvo, ligaški pokal, prav tako pa je prišel v finale Lige prvakov, kjer so izgubili proti Barceloni. Vidić pa se ni potegoval za nagrade kot sta Zlata žoga in FIFA World Player of the Year. Že takrat je bilo torej jasno, da obrambni igralec težko oziroma skoraj nemogoče, da osvoji kakšno večjo individualno nagrado. In, če te po brilijantni sezoni ni osvojil Vidić, zakaj bi jo kljub prav tako impresivni sezoni van Dijk. Takoj je jasno, da je tako kot lansko leto tudi letos bil cilj narediti podelitev nagrad bolj zanimivo, saj Messi po majhnem padcu Ronalda ni imel direktnega nasprotnika. Težko je reči, da bi v času Messija lahko nagrade dobil kdorkoli drug, vendar je to nekako uspelo Ronaldu in leto nazaj tudi Modriću. Van Dijku to ni uspelo, kljub temu, da bi si to po eni strani to zaslužil bolj kot Hrvat in v kakšni sezoni tudi bolj kot Portugalec, vendar je tu še bolj jasno postalo, da so volivci pristranski do napadalcev in igralcev sredine.

Modrić si lansko leto nagrade kljub uspehom ni priigral z nastopi in je po mnenju mnogih nagrado dobil za prejšnja štiri leta pri Realu. Poleg tega pa je tisto leto vse bolj glasno bilo izražanje želje (vsaj z nekaterih strani), da nagrado dobi nekdo drug, ki ni Messi in Ronaldo.

Na koncu pa se je vseeno potrebno vprašati zakaj je lansko leto Zlato žogo dobil Modrić in ne Ronaldo, ki je prav tako osvojil Ligo prvakov. Zato, ker je Modrić bil drugi na svetovnem prvenstvu. Potemtakem bi jo morali med leti 2008 – 2012 osvojiti Xavi , Iniesta, Busquets ali pa Pique, ki so z Barcelono osvajali vse kar se je dalo, vse pa so osvajali tudi z špansko reprezentanco. Ne, takrat je Zlate žoge osvajal Messi, ki je imel noro osebno statistiko. Mislim, da je po teh besedah očitno, kakšen je kriterij za individualne nagrade. NI GA. Vsako leto se odločajo, tako kot se zdi volivcem oziroma tako kot narekuje medijska zgodba. Enkrat so pomembni individualni dosežki, potem drugič reprezentanca, tretjič pa klubski dosežki. Seveda je to po eni strani logično, vendar skrajno nepravično in to bo takšne nagrade v prihodnosti naredilo nepomembne.

0 views