• Luka Skarlovnik

Veličina desetletja: najboljši košarkarji

Teden dni nazaj smo predelali največje trenutke, danes se selimo na najboljše igralce desetih let 21. stoletja. Ker se tudi strokovnjaki ne uspejo strinjati, če smo že vstopili v novo desetletje ali ne, bomo zaradi lepšega poteka zgodbice predpostavljali, da smo. Veliko imen je bilo že omenjenih v prejšnjem prispevku, saj so – nepresenetljivo – najboljši igralci ustvarjali največje trenutke in zaznamovali ter popestrili (recimo da) prejšnje desetletje. Ljubitelji košarke čez lužo so imeli priložnost spremljati ogromno vrhunskih talentov in zvezdnikov, ki se bodo nedvomno zapisali v zgodovinske knjige kot eni največjih igralcev, ki so se znojili na košarkarskih igriščih.


Častne omembe


Veliko je košarkarjev, ki so bili izjemno pomembni za svoje ekipe, elitni v svojem početju, a preprosto niso storili dovolj, da bi se prebili v prvo peterico. Mednje spadajo tudi Dwyane Wade, Klay Thompson, Paul George, Blake Griffin in Damian Lillard. Peščica igralcev, ki sledi, si zasluži, da o njih napišemo kakšno poved, saj so na svoj način zaznamovali desetletje in ekipo za katero so ali še igrajo z izjemnimi individualnimi predstavami in visokim nivojem igre, a niso dosegli najvišje slave: naslova prvaka lige NBA.


Chris Paul

Velikokrat odpisani igralec, ki trenutno zavidljivo dobro brani barve ekipe Oklahoma City Thunder. Paul je eliten igralec, ki je pomanjkanje »košarkarske višine« nadomestil s trdim delom in dobrim razumevanjem igre. V LA Clippers je skupaj z zgoraj omenjenim Griffinom in DeAndrejem Jordanom tvoril sloviti »Lob city« (v njihovi igri je bilo veliko visokih podaj in silovitih zabijanj), ki je veliko obetal, a spektakularno pogorel in nikoli dosegel željenih višav. Kasneje je Paul v ekipi Houston Rockets z Jamesom Hardnom tvoril enega najboljših branilskih parov v NBA. Na čelu ekipe sta predstavljala glavno nevarnost dinastiji Warriorsov. Mnogi menijo, da bi Houston, če se Paul ne bi poškodoval v finalu zahodne konference leta 2018, Warriorse celo premagal in (najverjetneje) osvojil naslov prvaka.


Giannis Antetokounmpo

V višave in superzvezdništvo se je dvignil v zadnjih nekaj letih. Prejemnik nagrad za najbolj izboljšanega igralca lige leta 2017 in najboljšega igralca lige leta 2019 se je dokazal kot en najbolj dominantnih igralcev, predvsem znotraj rakete. Sicer z opaznim primanjkljajem uspešnih metov z razdalje, a mu telesni okvir omogoča hitro igro, kjer se veliko zanaša na svojo višino in moč. Prihaja v najboljša košarkarska leta, tako da ga lahko pričakujemo v podobnem prispevku tudi čez 10 let. Uspešno vodi Milwaukee Bucks, najboljšo ekipo lanske sezone, ki ima tudi trenutno najboljši izkupiček v ligi s 34 zmagami in šestimi porazi. Eliten igralec, ki se mora še dokazati v končnici in osvojiti šampionski prstan, da se zacementira v najboljšo peterico aktualnih igralcev.


Anthony Davis

Že od vstopa v ligo leta 2012 en najboljših igralcev na visokem krilu ali centru. Davis je v New Orleansu dolgo navduševal s svojimi predstavami, a ekipno dosegel bore malo, saj jim nikoli ni uspelo dlje od polfinala zahodne konference. Skozi celo kariero ga pestijo poškodbe, ki sicer niso resnejše narave, a povzročijo dovolj nevšečnosti, da je Davis večkrat odsoten s košarkarskih igrišč. Kompleten igralec z vrhunsko obrambno igro, izjemnim napadom in zadovoljivim vodenjem žoge, glede na to da gre za 2,08 m visokega košarkarja. Poleti se je preselil v LA Lakerse, kjer z LeBronom Jamesom tvori enega najboljših dvojcev v ligi. Njegova kvaliteta je nesporna, ponovno pa manjka izrazitih uspehov, ki ga bi potisnili še nivo višje.


Russell Westbrook

Eden najboljših atletov v ligi, ki je ekipo Oklahoma City Thunder držal nad vodo in jo redno vodil v končnico na zahtevnem zahodu. Čeprav je večkrat igral za svojo statistiko, ga je to pripeljalo do zavidljivih strelskih pohodov, naziva MVP in morda največjega dosežka: skozi tri sezone je v povprečju na tekmo dosegal trojni dvojček. Kljub prihodu Paula Georgea za dve sezoni pa so bili rezultati ekipe v končnici slabi, kar je vodilo do razpada ekipe. Westbrook je pristal v Houston Rockets poleg Jamesa Hardna (Chris Paul in Westbrook sta bila menjana) in tako pristal v položaju poleg enega najučinkovitejših igralcev lige, kjer bo tekmoval s časom, da doseže tako želeni šampionski prstan.


NAJVEČJA PETERICA

(vir: nba.com)

Prikazana peterica je bila izglasovana za najboljšo tudi s strani NBA, čemur ne gre oporekati. Košarkarji so vzpostavili svojo igro proti pravzaprav kateremkoli nasprotniku, igrali udarno in dosegali rezultate, podirali rekorde in želi slavo.


James »brada« Harden

(vir: clutchpoints.com)

Točke na tekmo: 24,3

Skoki na tekmo: 5,2

Asistence na tekmo: 6,2

All NBA ekipa: 6


Čeprav ne bomo primerjali najboljših igralcev, se vseeno zdi, da je največ argumentov lahko vzpostavljenih proti uvrstitvi Jamesa Hardna, predvsem zaradi tega, ker ni osvojil nobenega naslova prvaka, čeprav je leta 2012 dobil nagrado za najbolj izboljšanega igralca, leta 2018 pa za najboljšega igralca lige NBA. Harden je z izjemno individualno statistiko in napadalno igro eden najbolj nezaustavljivih igralcev v ligi, s svojimi strelskimi pohodi pa podira rekorde. V prejšnjem desetletju je dosegel največ tekem s vsaj 50 točkami (18), dosegel je trojni dvojček s 60 točkami in vsaj 30 točk proti vsaki ekipi v eni sezoni. To je le nekaj udarnih dosežkov, hkrati pa tudi glaven protiargument njegove kvalitete. Houston se, kot mnogo drugih ekip, podreja svojemu prvemu zvezdniku, ki to s pridom izkorišča, a včasih se zdi, da skoraj preveč želi doseči sam. V lanski sezoni, ko je bil Paul poškodovan in je organizacija ter izvedba napadov potekala zgolj preko njega, je dosegel kar 263 neasistiranih zaporednih točk. Našel je luknjo v sistemu NBA, ki jo s pridom izkorišča: po volji izsili osebno napako nasprotnika, ki je (pre)večkrat (pre)hitro dosojena. Tako je večkrat z velikim naskokom zasedal prvo mesto po dosojenih in zadetih prostih metih. Njegova igra je tako za mnoge navijače nevšečna, a nesporno izjemno učinkovita. Njegova prominenca v napadu je legendarna in zastrašujoča, saj ima orožja na vseh frontah, tako prodorih kot metu z razdalje, poleg že omenjenih prostih metov, ki jih uspešno zadeva. Najbližje osvojenemu naslovu je bil z že omenjenim Chrisom Paulom leta 2018, ko so jih na sedmi tekmi zahodnokonferenčnega finala po Paulovi poškodbi premagali Golden State Warriors. Harden je trenutno največja napadalna sila v NBA in čeprav je s Houston Rocket že več let v ožjem krogu favoritov za naslov prvaka, bo za še večjo slavo potreben šampionski prstan.


Kawhi »krempelj« Leonard

(vir: milvarusso.com)

Točke na tekmo: 17,7

Skoki na tekmo: 6,3

Asistence na tekmo: 2,4

All NBA ekipa: 3


Leonard je na kratko povedano bližnjica do osvojitve naslova. Zgoraj našteti statistični podatki so vidno slabši od preostale četverice, število odigranih tekem veliko nižje, hkrati pa je dvakrat dosegel naziv prvaka, v obeh primerih pa je prejel tudi naziv najboljšega košarkarja finala. Leonard je umirjen in netipični zvezdnik, zdi se, da ne uživa v blišču. Je izjemno nagnjen k poškodbam, kar je vodilo do tega, da ga delodajalec v zadnjih dveh sezonah redno počiva. A ko je v ključnih trenutkih treba prikazati igro vredno superzvezdnika, je Leonard skoraj nezaustavljiv v napadu, čemur doda še status enega najboljših obrambnih igralcev v ligi. Tako je Leonard, ko igra, najverjetneje najboljši »two way« (seštevek individualnega napada in obrambe) igralec v ligi. S Torontom je v lanski sezoni presenetljivo osvojil naslov, v končnici pa je prikazoval strelske predstave, ki jih nismo videli že od velikega Michaela Jordana. Letos se je preselil v Los Angeles, kjer zastopa barve Clippersov. Leonard se ne zlomi pod pritiskom, ekipi pomaga na obeh straneh igrišča in za sabo ne vleče drame in zvezdniških izpadov. Dokazan šampion in igralec, ki ti bo v ključnem trenutku prinesel zmago.


»Kralj« LeBron James

(vir: thescore.com)

Točke na tekmo: 26,9

Skoki na tekmo: 7,7

Asistence na tekmo: 7,6

All NBA ekipa: 10


James je eden največjih vseh časov. Čeprav je v ligo prišel že leta 2003, se je njegova igra neprestano razvijala in svoj višek dosegla tekom prejšnjega desetletja. Zanj se je to začelo z neposrečeno televizijsko oddajo, ko je naznanil, da se seli na Florido k ekipi Miami Heat. Čeprav so prvo sezono v finalu spektakularno izgubili proti Dallasu, je tam LeBron v štirih letih osvojil dva naslova, v obeh je prejel tudi nagrado za najboljšega igralca finala. Nato se je vrnil k »domači ekipi« Cleveland Cavaliers, kamor je leta 2016 pripeljal tudi tako želeni naslov z največjim preobratom v zgodovini final lige NBA. James je večino prejšnjega desetletja veljal za najboljšega košarkarja na planetu in kar osemkrat zaporedoma igral v finalu lige. Dve od svojih štirih nagrad MVP je dosegel v šampionskih sezonah pri Miamiju, letos pa s svojimi predstavami v dresu LA Lakers ponovno spada v ožji krog favoritov tako za to individualno nagrado kot za naslov prvakov. Kako dolgo lahko James še vztraja na takem nivoju igre je vprašanje za milijon evrov, dejstvo pa je, da pri 35 letih kaže ene najboljših in najbolj zrelih predstav v svoji karieri.


Kevin »kača« Durant

(vir: nbcsports.com)

Točke na tekmo: 28

Skoki na tekmo: 7,4

Asistence na tekmo: 4,4

All NBA ekipa: 9


Kevin Durant je eden najboljših košarkarjev na svetu že vrsto let. Mnogi so menili celo, da je proti koncu prejšnjega desetletja naziv najboljšega odvzel Jamesu. Njegova statistika samo potrjuje njegovo učinkovitost, glede na repertoar napadalnih orožij, ki jih Durant poseduje, pa je čisto verjetno, da je v tem aspektu na istem ali višjem nivoju kot Harden. Nenazadnje je bil trikrat tudi strelski prvak lige. Najverjetneje vas je zmotil njegov zgoraj napisani naziv. Durant je v Oklahomi z Westbrookom in Hardnom tvoril veliko trojico, izjemni posamezniki (čeprav je treba upoštevati, da Harden takrat še ni bil blizu današnjemu nivoju svoje igre), ki pa kljub kvaliteti niso uspeli nanizati želenih rezultatov. Najprej je odšel Harden, nato pa je, očitno obupan, Durant leta 2016 zapustil Oklahomo in Westbrooka ter se odločil pridružiti ekipi Golden State Warriors. Warriorsi so nekaj mesecev pred Durantovo potezo Oklahomo izključili iz končnice, kljub temu, da je Thunder povedla s 3 proti 1 v zmagah. Tako se je pridružil ekipi iz Oaklanda, svojemu glavnemu tekmecu in najboljši ekipi v ligi. Nabral si je gnev navijačev in dodobra spremenil pokrajino lige. Svojo odločitev je večkrat vneto branil in opravičeval, kar je še dodatno ujezilo navijače in samo podpihovalo njihove trditve o Durantovi šibkosti.


Tukaj pa pridemo do drugega vidika Durantove odločitve, ki je pripeljala do dveh zaporednih naslovov Warriorsov in dveh prstanov na njegovi roki. Igro iz Oklahome, ki jo je kronal tudi z nazivom MVP leta 2014 je prenesel v Oakland, kjer je poleg dveh trofej domov odnesel tudi zaporedna naziva najboljšega igralca v finalu. Tako je izjemne individualne predstave nadgradil z ekipnim uspehom in kljub temu, da mnogi njegovim dosežkom zaradi okoliščin ne pripisujejo velike vrednosti je dejstvo, da priigrana zlatnina in srebrnina ostaja, Durant pa za svojim imenom nosi naziv prvaka lige NBA.


Stephen »šef« Curry

(vir: clutchpoints.com)

Točke na tekmo: 23,5

Skoki na tekmo: 4,5

Asistence na tekmo: 6,6

All NBA ekipa: 6


»Šef« se veliko bolje sliši kot »glavni kuhar« (chef), čeprav je dejstvo, da je starejši od bratov Curry v prejšnjem desetletju na igrišču skuhal ogromno, s svojo paleto pa za vedno spremenil ligo NBA. Mislim, da zdaj lahko že nesporno trdimo, da je Steph Curry najboljši strelec z razdalje v zgodovini lige. S svojimi predstavami je revolucioniral ligo in tako poskrbel za dokončen premik v kraljestvo »tric«. S svojim »splash« bratom Klayom Thompsonom sta neprestano pretila z razdalje, Curry je zadeval globoko izza črte za tri in tako odpiral ogromno prostora soigralcem, ko so ga nasprotniki morali pokrivati praktično od polovice naprej. Trikratni prvak je leta 2015 in 2016 prejel tudi nagrado za najboljšega igralca lige, ena je bila celo prva soglasna v zgodovini. Ko je v ekipo vstopil Durant, je Curry stopil korak nazaj, kar je na nek način še enkrat dokazalo njegovo veličino, saj je ekipo postavil na prvo mesto. Najboljši organizator igre prejšnjega desetletja bi moral letos spet prevzeti staro vlogo nosilca ekipe, a se je že na začetku sezone poškodoval, kar je Warriorse pahnilo v krizo. Ta kriza pa jim prinaša dober izbor na draftu (naboru), tako da lahko v prvih letih novega desetletja ponovno pričakujemo udarnost in dominantnost Bojevnikov iz Golden Statea.



Privilegij je bilo spremljati zgoraj naštete posameznike. Novo desetletje prinaša nova perspektivna in udarna imena, ki si bodo v prihodnjih letih odrezala svoj kos zgodovine. Bosta Davis in Antetokounmpo naredila korak naprej? Mogoče najboljšega igralca naslednjih desetih let še ni v ligi. Ali pa že igra za Maverickse? Uživajmo v predstavah in veličini, ki jo imamo možnost spremljati.

0 views