• Rene Vidmar

Narko nogomet

Pisalo se je leto 1994. V Kolumbiji se je po letih terorja padlega kokainskega kralja Pabla Escobarja vil duh optimizma v lepšo prihodnost. K temu je izrazito pripomogla državna nogometna reprezentanca. Ta je pred bližajočim se svetovnim prvenstvom v ZDA izmed 26 tekem izgubila le eno. Tedaj širši javnosti še neznani igralci kot so Carlos Valderrama, Freddy Rincon, Alexis Garcia in Faustino Asprilla so zgledno sledili napotkom takratnega trenerja Francisca Maturane, ki je od svojih varovancev zahteval, da na igrišču izrazijo svoj latinski temperament in naravno željo po nastopaštvu. Uspešno kvalifikacijsko zgodbo so zaključili na veličasten način. Večne tekmece Argentince so v njihovem domačem Buenos Airesu ponižali s kar 5 proti 0. S tem so končali tudi njihov niz 30 tekem brez poraza. Tako so Kofetarji Gauče poslali v play-off, kjer so se ti svojo kožo morali reševati prek šivankinega ušesa Avstralije. Z lepo popotnico so Kofetarji na prvenstvo odšli kot eni izmed glavnih favoritov za osvojitev naslova prvaka. Na prestolu jih je tedaj videl tudi po mnenju mnogih najboljši nogometaš vseh časov, Brazilec Pele. A sanje so eno, resničnost pa nekaj drugega.



Argentinska nočna mora. Vir: These Football Times


Vodja tedanje kolumbijske reprezentance je bil njen obrambni steber Andres Escobar. ''El Caballero del Futbol'', v prevodu Nogometni kavalir je bil tih, discipliniran in močno oboževan vodja generacije na igrišču. Ta je na prvenstvo odšla z le dvema prejetima zadetkoma v kvalifikacijah. A dobra popotnica ne šteje nič, če najboljšega ne znaš pokazati, ko je to najbolj pomembno. Po uvodnem šoku, ko so Kolumbijce s 3 proti 1 ugnali Hagijevi Romuni, je že sledila tekma na vse ali nič. Proti Američanom bi sicer ob ugodnem razpletu na ostalih tekmah in zadostni gol razliki zadoščala že točka, a usoda je hotela drugače. Na papirju bi to morala biti lahka tekma. Nogometaši ZDA tekme na svetovnem prvenstvu niso dobili že vse od leta 1950, a kljub temu je bil pritisk na Kolumbijce prehud. V spominu vseh pa je ostala 35 minuta tekme, ko je kapetan Escobar pri podaji v kazenski prostor nespretno posredoval in premagal lastnega vratarja. Tekma se je končala z zmago ZDA z 2 proti 1. Za Kolumbijo je sledila le še formalen obračun s Švicarji in pot domov.

Nesrečni Andres Escobar. Vir: El Diario


Če so na prvenstvo Kolumbijci odšli kot heroji domače nacije, pa jih je ob povratku čakalo popolnoma drugačno vzdušje. Javnost je bila ogorčena ob hitrem izpadu, sovražno nastrojenost pa je najbolj občutil kapetan in strelec avtogola Andres Escobar. Ta je ob izpadu za El Tiempe poizkušal pomiriti domačo javnost '' Življenje se tu ne konča. Iti moramo dalje. /…/Imamo le dve možnosti, ali zopet dovolimo, da nas ustavi jeza in se nasilje nadaljuje, ali pa to premagamo in pomagamo drug drugemu./…/ Kmalu se vidimo, saj se življenje ne konča tu.'' A tragično je Escobarja čakalo prav to.


Le en teden po izpadu Kolumbije je bil Escobar ustreljen v domačem Medellinu, medtem ko je odhajal iz kluba. Escobarjeva smrt je ponazarjala vso bedo tedanje kolumbijske družbe, ki je bila dolga leta vpeta v spiralo narko-nasilja. A če tragično smrt Escobarja povezujemo z propadom kolumbijske družbe, pa so ravno 90. leta bila zlata leta kolumbijskega nogometa. Milijoni pridobljeni iz ilegalne trgovine z drogami so bili kot del dobro utečene sheme pranja denarja uporabljeni za financiranje športa, ki je zaradi tega žel uspehe na domačem kot na mednarodnem prizorišču.


Iz tistega obdobja izstopata predvsem dve imeni. Pablo Escobar, ''El Patron'' oziroma kolumbijski Robin Hood, kot se ga je prijel vzdevek med revnimi – sicer pa tudi odgovoren za smrt okoli 5000 ljudi – si je lastil medellinski klub Atletico Nacional. Krinka športnega poslovanja mu je prek prodaje vstopnic in kreativno vodenega računovodstva, predvsem v smislu prestopov igralcev, omogočila oprati milijone dolarjev. A to ni bilo vse, kot velik ljubitelj nogometa je z denarjem zagotovil, da so bili igralci dovolj dobro plačani in niso odšli v večje klube Južne Amerike ali celo v Evropo.


Njegovemu zgledu so sledili ostali mamilarski kralji kar je v 80. letih povzročilo preporod kolumbijskega nogometa. Iz tega obdobja velja omeniti klub iz Bogote, ki se prikladno imenuje Millonarios. Ta je bil v lastni Joseja Gonzaleza Rodrigueza ''Gache'', ki je tako kot Escobar prihajal iz medellinskega kartela. A Nacional je bila prva kolumbijska ekipa, ki ji je leta 1989 uspelo postati prvak Cope Libertadores, južnoameriške različice Lige prvakov.


Pablo Escobar z igralci Atletico Nacionala. Vir: El Corre


Tega podviga ni uspelo ponoviti klubu America de Cali. Lastnika, brata Gilberto in Miguel Orejuela Rodriguez, sta se učila na napakah Escobarja in tako zgradila največji kartel v kolumbijski zgodovini. Kartel iz Calija je klub videl kot idealen sistem za pranje denarja. Pristojbine od prestopov igralcev in njihove plače so bile povišane na številke, ki bi bile sumljive še danes. 10-kratno pa so povečali tudi vse nagrade, ki so v klub pritekale kot posledica dobrih rezultatov na turnirjih.



Gilberto Rodriguez Orejuela in...


Miguel Rodriguez Orejuela. Vir: The Drug Lords


A ravno smrt obeh Escobarjev, Pablo je umrl konec leta 1993, kapetana zlate kolumbijske reprezentance po so v atentatu ubili sledečega junija leta 1994, je zaznamovala konec kolumbijskega narko-nogometa v obsegu, kot je obstajal do tedaj. K temu je v veliki meri pripomogla ameriška vojna proti narkotikom, ki je po Escobarju s trona zvrnila še brata Rodriguez-Oreujola iz calijskega kartela. Težišče se je posledično premaknilo v Mehiko, ki je od Kolumbije prevzela prvo bojno linijo ne samo na zemljevidu pač pa tudi glede primata trgovine z mamili. Nogometni klubi Latinske Amerike pa zaradi pomena nogometa v tem delu sveta ostajajo vabljivi za kartele, saj jim omogočajo vzpostavljanje statusa in moči ter tako možnost na vplivanje javnega mnenja. Spomnimo samo na poročanja medijev iz leta 2010 o povezah kolumbijskega nogometna kluba Santa Fe z vplivnim kartelom El Dorado.

Vir naslovne fotografije: These Football Times


0 views