• Urban Kolman

Nas čaka najbolj nepredvidljiva sezona Premier lige? Kdo so glavni kandidati za naslov? 1. del

Updated: Oct 23

Premier liga se je vrnila in po petih krogih (štirih za nekatere ekipe) je jasno, da bomo priča sezoni kot je še nismo videli. Na vrhu lestvice se trenutno nahaja ekipa iz Liverpoola, a to niso rdeči, temveč modri, drugo mesto pa zaseda Aston Villa. Seveda je to v uvodnih krogih pričakovati, a letošnja sezona je poskrbela za kar nekaj šokantnih, ampak res bizarnih rezultatov. Manchester United je proti Tottenhamu doma izgubil s kar 1 – 6, Manchester City je prav tako na domačem igrišču utrpel velik poraz, s kar 2 – 5 proti Leicester Cityju. Velik razlog seveda tiči v odsotnosti navijačev – težko bi sicer domače ekipe utrpele tako velike poraze, če bi za sabo imele šestdeset tisoč navijačev. Tega izgovor pa ni sprejemljiv pri najbolj izstopajočem rezultatu letošnje sezone. Če sta se zgornji ekipi lahko »izgovarjali« na odsotnost navijačev in deloma lahko upravičili izid na kakovost nasprotnih ekip, tega naslednja ekipa ne more storiti. Aston Villa je namreč uprizorila največje presenečenje letos in doma s kar (lahko bi rekli tudi s samo, glede na kakovost priložnosti) 7 – 2 premagala aktualne prvake Liverpool. Seveda je Villa letos veliko boljša ekipa kot lani, a gre za ekipo, ki se je lani za las izognila izpadu (spomnimo se, da bi po vsej verjetnosti tudi izpadli, če ne bi tehnologija golove linije pozabila delovati).
















V roku parih ur smo bili pričam zaporednim blamažam. (vir: SportsMax)


Za nameček smo bili priča samo enem samcatem remiju z najbolj dolgočasnim rezultatom v nogometu 0 – 0. To pravico sta si vzeli ekipi Burnleya in West Bromwich Albiona.

Obrambe tako rekoč ni. Ekipa z najboljšo obrambo je Aston Villa, ki je prejela le dva gola, naslednja ekipa pa je Arsenal, ki je prejel šest golov. Razlogi so lahko kratek premor med lansko in letošnjo sezono, odsotnost navijačev in nova interpretacija pravila roke, ki je v uvodnih krogih poskrbela za razburjenje in so jo po treh krogih že deloma spremenili. To vse pa bo vplivalo na potek letošnje sezone in kdo vse bo v boju za naslov, top šest in za izpad. Odgovor na eno od teh vprašanj je dokaj preprost, medtem ko sta dva še dokaj zapletena. Začnimo s prvaki.

Liverpool: Nikoli ne boš tekmoval sam (zaradi poškodbe najboljšega igralca) – »You Will Never Walk Alone«


Liverpool je sezono začel bolj mlačno, a zaradi poškodbe vratarja Allisona je njihova obramba bila že od začetka na majavih temeljih, sedaj pa je zaradi (če citiramo Liverpoolove navijače) »poskusa umora« Jordana Pickforda sezono že končal njihov najboljši posameznik Virgil van Dijk. Kot alternative sta jim sedaj ostala Joe Gomez in Joel Matip (ki sta se pred tem redno menjala v sobi za okrevanje). Najverjetneje se bo zaenkrat v zadnjo vrsto selil Fabinho, ki sicer tam lahko igra, a to vendarle ni njegova najboljša pozicija (čeprav je kljub temu najboljši centralni branilec takoj za van Dijkom). Napadalna trojica je še vedno (vsaj zaenkrat) najboljša v ligi, sredina pa je pridobila na kvaliteti s prihodom Thiaga – zato Liverpool kljub letos (kot vse kaže) slabi obrambi spada med ožja favorita za ohranitev naslova.

Ključen trenutek Liverpoolove sezone?

Manchester City: Čudežni zid (v Evropi, ki ga ne zmoremo prebiti) *


Pep Guardiola je pri Cityju že PETO sezono. Toliko časa ni bil niti v Barceloni, niti v Bayernu. Po koncu letošnjega leta mu poteče pogodba, ki pa je kot vse kaže ne namerava podaljšati (tega ni potrdil, a glede na njegovo obnašanje in preteklost je sklep dokaj samoumeven, tu je treba upoštevati tudi dogajanje v zasebnem življenju). City se je poleti okrepil s Ferranom Torresom in obrambnimi okrepitvami Nathanom Akejem in Rubenom Diasem. S temi nakupi je Pep za obrambne igralce zapravil že več kot 400 milijonov, kar pove veliko o njegovem prepoznavanju kvalitetnih branilcev. Po porazu proti Leicesterju se je City stabiliziral in centralni dvojec Laporte in Dias izgleda kot eden boljših v ligi. Vseeno pa velja omeniti, da Dias v očeh strokovnjakov portugalskega nogometa ne spada med elitne centralne branilce – je tehnično dober, a zelo počasen igralec, ki pa bi znal v visoki liniji pogoreti. Več kot očitno je, da Guardiola računa na isto taktiko, kot je dve leti nazaj Klopp v Liverpoolu – da bo superioren obrambni partner poskrbel za dvig kakovosti v svojem kolegu. Kljub temu pa City letos ni na enaki ravni kot prejšnja leta. Že lani se je začelo opažati njihovo počasno nazadovanje, letos pa nič ne kaže, da se bo to ustavilo.

















Se bo po končanem ciklu, tako kot Klopp v Dortmundu in Pochettino pri Spursih poslovil tudi Guardiola? (vir: PL)

Spomnimo se, da je trenerski cikel v modernem nogometu dolg približno štiri leta. Na to je opozarjal že sir Alex Ferguson, ki je redno menjal pomočnike in osveževal ekipo, da ni stagniral. Medtem imamo moderne primere, kot sta Klopp v Dortmundu in Pochettino v Tottenhamu, ko so se zaradi takšnih in drugačnih razlogov igralci in trenerji drug drugega naveličali. Nato pa predsednikom ostanejo le dve možnosti, ali zamenjaš celotno ekipo ali pa zamenjaš trenerja in še vedno so izbrali bolj ekonomično rešitev.

Podobne stvari se odvijajo v Cityju, ko pa prištejemo še to, da v klubu nimajo pravih alternativ, če (ko) se poškoduje Sergio Aguero, je letošnja sezona narejena za presenečenje kar se tiče prvaka. Kljub vsem težavam pa je Cityjev kader tako širok in kakovosten, da še vedno spadajo med ožja favorita, skupaj z Liverpoolom.

* Wonderwall (pesem skupine Oasis, ki je med zapriseženimi navijači Cityja)

Tottenham: Upati si (igrati obrambo) je narediti (veliko napako) - »To Dare Is To Do«
















Lahko Kane in Son Spurse popeljeta do prvega naslova po letu 1961? (vir: twitter)


Spursi imajo trenutno najboljši napad v ligi s 15 doseženimi zadetki in najverjetneje najboljši napadalni dvojec v ligi – Heung-min Sona in Harrya Kana. Slednji je trenutno tudi najboljši igralec v ligi s kar sedmimi podajami in petimi zadetki v petih tekmah. Ko jima v teoriji dodaš kakovost Garetha Bala dobiš (najverjetneje) najboljši napad v ligi.

Marsikateri navijač Liverpoola se z zgornjo trditvijo ne bo strinjal, in imajo pravico do dvomov, a če medsebojno primerjamo igralce, lahko hitro zaključimo, da sta Son in Mane na podobni ravni kvalitete, medtem ko je Salah vendarle boljši od Bala – vseeno je razlika med njima najverjetneje manjša kot razlika med »obrambnim napadalcem« Robertom Firminom in Harryem Kaneom, ki letos opravlja podobno vlogo kot Firmino (organizira napad), a končna statistika je kot razlika med dnevom in nočjo. Firmino je kvaliteten napadalec, a Kane dokazuje, da vendarle izgovori zadnjih nekaj let, da njegova naloga ni doseganje zadetkov, niso relevantni. To res ni njegova naloga, a igra na poziciji napadalca in od njega se pričakuje, da bo dosegel določeno število zadetkov, česar pa Firmino k svoji igri ni dodal.

Skrbi Spursom povzroča neuravnovešena zadnja linija. Eric Dier se je pri 26 letih odločil postati centralni branilec in se še vedno lovi, nazadoval je Toby Alderweireld, Davison Sanchez pa nikoli ni napredoval, kot se je pričakovalo. Kot rešitev bi se lahko izkazal Joe Rodon, prišlek iz Swansea, ali pa mladi Japhet Tanganga. Vseeno lahko pričakujemo boljšo obrambo, predvsem zaradi trenerja Joseja Mourinha, ki je znan po kompetentnih obrambah. Z dodatkom dveh bočnih branilcev, centralnega vezista in rezervnega napadalca je Tottenham konkretno okrepil globino ekipe (na papirju imajo najbolj globoko ekipo v ligi) in če Mourinhu uspe stabilizirati obrambo (sploh kar se tiče prekinitev, saj so Spursi od osmih prejetih zadetkov le enega prejeli iz igre) pohod na naslov ni pod vprašajem. Največja težava Tottenhama je več kot očitna in to je poškodba Kana, ki je trenutno najboljši napadalec, vezist in obrambni igralec v klubu.

Chelsea: Error 2004 – zgodovina je prazna


Modri iz Londona so v letošnjo sezono vstopili z velikim optimizmom. Po lanski prepovedi nakupov, med katero so vseeno kupili igralce kot so Kovaćić, Ziyech in Pulišić, je Abramovič letos odprl denarnico. Prišli so Timo Werner, Kai Havertz, Thiago Silva, Ben Chillwell in Edouard Mendy. Napovedovalo se je romanje na naslov. A realnost je pokazala, da klubu še vedno manjka nekaj ključnega. To je seveda trener – s podobno težavo se soočajo tudi Rdeči vragi iz Manchestra.

»Nostalgija je hudič«. Frank Lampard zaenkrat še ni dokazal, da si zasluži takšno pozicijo. Chelseajeva obramba je katastrofalna (prejeli so le devet zadetkov), a ključno tu je, da so od teh devetih na dveh tekmah proti slabšim nasprotnikom prejeli po tri zadetke, težave v obrambi pa se vlečejo že od lanske sezone, kar nakazuje težave, ki izvirajo iz taktične narave. Problem Chelseja je, da so vse ekipe ugotovile, kako je proti njim potrebno igrati, da dosežeš pozitiven rezultat.

Taktika proti Chelseaju je očitna (vir: twitter/@NathanAClark)


Medtem, ko je celoten nogometni svet vedel za luknje v Chelseajevi obrambi, so oni kupovali okrepitve v napadu. Te pa so bile precej bizarne, saj jih Chelsea ni potreboval. Kupovali so jih po principu razvajenega bogatega otroka – prilastili so si vsakega dobrega nogometaša, ki ga je hotel nekdo drug. »Liverpool hoče Wernerja. Ne gane me, jaz ga bom imel«, »Kai Havertz, veliki talent nemškega nogometa, mi ga hočemo, naš bo«. Luknje v obrambi pa so zakrpali s 36-letnim Brazilcem in povprečnim vratarjem iz Francije.

O tem govori tudi dejstvo, da je Werner zelo hiter napadalec, ki napada iz desne, kjer pa so Modri že imeli Pulišića, Havertz pa je izjemen talent, čigar najboljša pozicija je za napadalcem, kjer je lani za Chelsea blestel Masona Mount (po kvaliteti res ni na nivoju Havertza, a je Lampardov ljubljenec in kot je videti v tej sezoni ga Lampard še vedno poskuša na vsak način spraviti v prvo enajsterico). To pove, da sta bila vsaj ta dva nakupa čista improvizacija, opravljena brez pravega načrtovanja.

O tradiciji in Lampardovem zaupanju v igralce dosti pove dejstvo, da je kapetanski trak na njegovi prvi tekmi dal Thiagu Silvi, ki ni znal niti kančka angleščine in je tako težko vodil ekipo.

Kljub vsem težavam, ki so jasne vsem, je mogoče, da bo Lampardu uspelo iz Chelseaja narediti vrhunsko napadalno ekipo, težje pa je videti, da bo ta ekipa pod njim kdajkoli obrambno solidna. A letos bo kot vse kaže prvak tisti, ki bo imel najbolj kompetentno obrambo in ne najbolj trdno – tako, tudi Chelsea s svojimi napadalnimi talenti lahko računa na lov na naslov.


V naslednjem delu bomo pogledali še ostale ekipe, ki se borijo za najvišja mesta in boj za izpad - 2. del: https://www.republikasporta.com/post/nas-čaka-najbolj-nepredvidljiva-sezona-premier-lige-boj-za-naslov-ali-boj-za-obstoj

28 views
  • YouTube