• Niko Hari

NBA nabor 2020; 1. del



Po eni najbolj norih sezon v zgodovini lige, smo si lahko tako oboževalci – kot tudi NBA zvezdniki – malo oddahnili. Zatišje pred viharjem bo čez slaba dva tedna prekinil letošnji NBA draft. Izmed 60 mladeničev, ki bodo izbrani v košarkarsko elito, v tej generaciji ne gre pričakovati velikega števila bodočih zvezdnikov, sodeč po dosedanjih pričanjih skavtov in analitikov. Gotovo pa bo tudi letošnji nabor rodil novega (vsaj enega) košarkarskega superzvezdnika. Sezona NBA se začenja 22. decembra, in sicer z desetimi tekmami manj, kot je to bilo v navadi pred pandemijo (72). Še preden nas bodo košarkarji ponovno navduševali z dih jemajočimi potezami, nas poleg nabora čaka še obilica prestopov in trg prostih igralcev.


Mladenič: Killian Hayes

Pozicija: organizator igre

Višina: 196 cm

Teža: 87 kg

Najverjetnejši izbor: 10. (Phoenix)



Hayes je tipičen evropski ''prospect''. Njegova igra je kot celota bolj izpiljena od ostalih igralcev na naboru, kar velja za večino evropskih igralcev, ki pridejo v ligo NBA (Giannis Antetokounmpo je izjema, ki potrjuje pravilo).

Francoz ima enega izmed boljših košarkarskih IQ-jev v svoji generaciji, prav tako pa je tehnično zelo dobro podkovan. Ima dobre organizacijske sposobnosti, nadpovprečno bere igro ''pick and roll'', zelo dober je v temeljnih aspektih košarke: delo z nogami, oblika meta (moj klavrni poskus prevesti termin ''shooting form''), obramba na žogi … Na igrišču izgleda kot nekdo, ki ve kaj dela. Njegova verjetno najmočnejša točka so podaje, izredno dobro bere potek napada in namen obrambnih igralcev. Res, da velikokrat ''sili'' podajo, sploh kakšno otročjo za hrbtom, med nogami, preko celotne obrambe ali preko celotne širine igrišča. Taki ''lapsusi'' sicer niso nič nenavadnega za tako mladega igralca, a se bo moral kaj hitro odvaditi takšnih spodletelih ''podvigov''.


Rak rana vseh evropskih prišlekov v ligo NBA je definitivno fizična moč, katero ameriški mediji opevajo v nedogled. Hayes v tem pogledu sicer zaostaja za sovrstniki, a še zdaleč ni ''neatletski''. Ima dobro ravnotežje, pod košem si zna izboriti prostor, okoli obroča pa zaključuje brezkompromisno, vsaj proti nižjim nasprotnikom. Dobro nadzoruje svojo hitrost in zna biti zelo eksploziven (niti približno kot igralci kova Russel Westbrook, ampak več kot dovolj za igro v najmočnejši košarkarski ligi).


Prav tako ima Hayes dobro izpiljeno igro na srednji razdalji (''mid range''). Slog igre, ki zaradi načina košarke v moderni NBA tone v pozabo, je lahko zato še bolj smrtonostno orožje, kot je v svojih prvih sezonah dokazoval Luka Dončić, kateremu so ''floaterji'' (prosim ne prisilite me, da to prevedem v plovček) v izjemno pomoč, kadar mu obramba zapre pod pod koš. Edini vidik Hayesove igre v napadu, ki rabi veliko več pozornosti, je njegov met za tri točke. Še zdaleč ni slab ''šuter'', vendar bo na največjem odru le s težavo učinkovit, če ne bo zanesljiv in konstanten izza linije za tri točke. Seveda mu ni treba postati naslednji Steph Curry – za dolgo in uspešno kariero bo dovolj, da svojo glavo drži nekje v povprečju (ali rahlo nad njim) NBA ''šuterske'' krivulje. Njegova največja hiba je zaključevanje z obema rokama. Večkrat ''posili'' s svojo levico, tudi takrat, ko bi bilo veliko bolje zaključiti z desnico. Posledica tega so blokirani meti, verjetno pa nima druge opcije, kot da bo izpilil tudi zaključevanje z nedominantno roko.

V obrambi ena na ena je zadovoljiv, zna slediti igralcu, ima instinkt, da ukrade žogo. Njegova lateralna hitrost je v mojih očeh dovolj dobra, da bo že na začetku lahko učinkovito pokrival povprečnega organizatorja igre. Njegova verjetno najšibkejša točka je obramba brez žoge, saj velikokrat brezglavo tava po parketu. Njegov košarkarski intelekt dopušča, da se bo priučil brati sheme nasprotnih ekip, zato me njegove pomanjkljivosti ne motijo do te mere, da ga ne bi izbral še kakšno mesto višje.

Če ga – sodeč po lestvicah najverjetnejših izborov – izberejo Phoenix Sunsi, bodo dobili kompetentnega organizatorja, ki bo lahko vodil napad ob boku Devina Bookerja. Stalna problematika franšize iz Arizone je bila, da je ravno Booker imel žogo večino časa v svoji posesti (sploh kadar na parketu ni bilo Rickyja Rubia). Mislim, da je Hayes lahko tretji košček sestavljanke, ki bo Phoenix končno ponesla v končnico lige NBA, sploh po odličnih predstavah v letošnjem ''mehurčku''. Nihče od njega ne pričakuje, da bo franšizni igralec, sam pa menim, da ga čaka dolga in dokaj uspešna NBA kariera. Glede na svoje trenutne sposobnosti je lahko že v svoji krstni sezoni ogromno doprinese ekipi, ki ga bo izbrala.



Mladenič: Patrick Williams

Pozicija: krilo

Višina: 202 cm

Teža: 102 kg

Najverjetnejši izbor: 9. (Washington)




Williamsov naravni dar (telesna moč) lepo dopolnjuje tudi visok obrambni IQ. Za krilo je izjemno grajen – je namreč izjemno žilav igralec z odličnimi atletskimi sposobnostmi. Znajde se v obrambnih rotacijah (vsaj na ravni univerzitetne košarke), solidno se obnese tako v obrambi ena na ena, kot tudi v pokrivanju igralca brez žoge. Če Williamsa izbere Washington, bo prava osvežitev tradicionalno mizerne obrambe Wizzardsov. Za svojo višino je nadpovprečen v blokadah, kar ni presenetljivo, če v obzir vzamemo njegovo mišičasto gradnjo. Zna si izboriti prostor pod obročem – skoki v napadu so definitivno eno njegovih močnejših orožij (mogoče je to posledica rok, dolgih kot deževni ponedeljek). Brez težav lahko pokriva tudi krilne centre, za hitrejše košarkarje pa mu manjka kanček lateralne hitrosti. Kljub odličnim predispozicijam in dobremu razumenvanju igre, velikokrat ''zaplava'' proti tehnično bolj podkovanim košarkarjem, prav tako prevečkrat nasede ''pump fakeom'', vendar je to povsem pričakovano pri mladih igralcih. Branilci na trenutke z lahkoto ''pihnejo'' mimo njega, ko menjajo stran, prav tako večkrat zaspi v ''pick and rollih'', prepozno prevzema v obrambi ali enostavno izgubi kompas.

Kljub pomanjkljivostim se obrambna igra veliko lažje osvoji s surovim treningom, 50 % uspeha v obrambi pa ni talent, ampak volja, katere Williams ima več kot dovolj.

Od mladih igralcev le redko vidimo takšno požrtvovalnost in mentaliteto, kot jo vidimo pri Patricku Williamsu. Mladenič da v obrambi vse od sebe, kar je zagotovo odlika, ki jo za razliko od gledalcev znajo ceniti trenerji. V obrambi je ''prefrigan'' – išče načine, kako prestreči podaje, naravna posledica tega pa je, da večkrat izpade iz obrambe, vendar se vedno skuša vrniti nazaj in popraviti napako. Prav tako rad tvega s podvajanji, ki se bolj kot ne končajo s prostim igralcem nasprotne ekipe na trojki.

Še zdaleč ni grozen ''šuter''. Oblika meta je zadovoljiva, morda je njegova tranzicija v izmet rahlo počasna, vendar so to vse elementi košarke, ki se jih s treningom da priučiti. Zadeva ''ujemi in vrzi'' odprte trojke, ki jih bo ob dveh sposobnih branilcih (eventualno bosta to Bradley Beal in John Wall) v Washingtonu imel dovolj na razpolago. V napadu ni fenomenalen, vendar zna najti odprt prostor, vsekakor se dobro giblje na igrišču. Zna se postaviti pod košem, soliden je tako v igri s hrbta, kot tudi z obrazom proti košu. Odloči se tudi ustaviti in metati s srednje razdalje, njegovo delo nog je zadovoljivo. Prav tako ni slab v tranziciji, z lahkoto prenese igro na napadalno polovico, tudi za NBA standarde dobro vodi žogo. Kljub svoji višini je lahko presenetljivo dober kreator.

Velikokrat se igralci, podobni Williamsu, prej razočaranje kot zvezdniki, vendar je popolnoma sposoben biti soliden igralec prve peterke.


Mladenič: Tyrese Haliburton

Pozicija: organizator igre

Višina: 196 cm

Teža: 79 kg

Najverjetnejši izbor: 8. (New York)



Knicksi so ponovno pogoreli v loteriji, vendar je morda tako bolje. Pred Jamesom Dolanom smo tako obvarovali še enega potencialnega zvezdnika. Podobno kot Hayes je tudi Haliburton izjemen podajalec. Dovolj visok, da vidi čez obrambo, kar mu omogoča podobne prednosti, kot jih imajo višji organizatorji igre s talentom podajanja (Ben Simmons, Lonzo Ball, Luka Dončić). Njegovo najmočnejše orožje je igra v tranziciji, saj hitro in natančno vodi protinapad. Tudi v igri ''pick and roll'' dobro bere obrambo, podaja samozavestno in le redko brezglavo. Ravno obratno – za mladega organizatorja je izredno potrpežljiv: ne sili, čaka na najboljšo priložnost, ki se mu v danem trenutku ponudi. Sicer šepa v obrambi, a ima potencial postati zadovoljiv tudi na tem področju, sploh zaradi svoje višine. V obrambi ga bega hitra sprememba smeri nasprotnega košarkarja in se večkrat izgubi.

V izolaciji ni tako prepričljiv, sploh če ga krije sposoben košarkar. Kljub čudnemu izmetu je bil na univerzitetnem nivoju dober šuter. Ugaja mu hiter tempo igre, ob postavljeni obrambi pa se zna znajti v težavah, sploh, če si je primoran sam ustvariti met. Ni atlet tipa LeBron James, vendar še zdaleč ni fizično nepripravljen. Zna biti eksploziven, okoli obroča pa zaključuje z občutkom. Na srednji razdalji je soliden, zna se ustaviti z obrambnim igralcem na hrbtu in zaključiti s polrazdalje. Kljub temu, da mu analitiki kot slabost pripisujejo primanjkljaj moči, menim, da je to ena izmed njegovih prednosti. Ne zna se kot sod ruvati v nasprotnikovi raketi, a z dobrim ''spacingom'' (ki ga v New Yorku, če tja pride, ne bo deležen) zna biti izredno nevaren vodja napada. Predvsem njegova hitrost in izmuzljivost v napadu lahko botrujeta naslednji ''run and gun'' (teci in vrzi) peterki pod njegovo taktirko. Kljub dobrim predstavam izza linije za tri točke me skrbi njegova oblika meta, ki je slaba navada več najboljših košarkarjev tega nabora. Glede na to, da bo večino svoje kariere igral z žogo v svoji posesti, bo moral imeti hiter izmet, z visoko točko izpusta žoge, drugače ga bodo obrambni igralci lige NBA pojedli. Večino kariere si bo sam ustvarjal met, zato bo moral stuhtati način, kako se odlepiti od obrambnega igralca in suvereno zadevati trojke (v izolaciji ni najboljši). Glede na to, da ima v igri na postavljeno obrambo težave, bo moral tekom kariere svoj slog igre prilagoditi (če se bo izkazalo, da je lahko franšizni igralec, pa bodo ekipe poskrbele, da svoje taktike prilagodijo njemu).

Kljub temu, da v New Yorku ni luči na koncu tunela že od časa Patricka Ewinga, je mogoče ravno Haliburton tisti igralec, ki bo sramotilnemu stebru lige povrnil kanček dostojanstva.

Mladenič: Isaac Okoro

Pozicija: krilo

Višina: 198 cm

Teža: 102 kg

Najverjetnejši izbor: 7. (Detroit)




Okoro je izrazito obrambno naravnan igralec. Dobro se znajde tako na individualni ravni kot v sistemu. Že v tem trenutku je sposoben pokrivati najboljše napadalne igralce, če bo seveda pokazal željo. Krije lahko pozicijo 1-3, tudi 4, njegov doprinos pa se bo le redko odražal v osebni statistiki. Dovolj je pameten, da ne nabira nepotrebnih osebnih napak. V napadu je dovolj sposoben, da zaključuje okoli obroča, dovolj dobro vodi žogo, da lahko preigra povprečnega NBA košarkarja. Njegov ''eurostep'' je verjetno njegovo najmočnejše orožje, sploh v tranziciji. Je neverjeten atlet, zelo verjeten zmagovalec tekmovanja v zabijanju v prihodnosti (kar pa je očitno najbolj nepomembna stvar v karieri NBA košarkarja). Je izredno vzdržljiv, žilav in močan košarkar, ki je lahko doprinos v tekmah z visokim vložkom. Na vsako polno luno ustvari priložnost za druge, ima potencial postati dober ''glue guy'' (ala Draymon Green). Na nasprotnikovi polovici parketa se ne znajde najbolj. Šutersko je podpovprečen, njegov izmet je vprašljiv. Najbolj bode v oči pomanjkanje konstantnega meta – vsak poskus je rahlo drugačen, kar je lahko v NBA tudi pogubno. Sicer smo večkrat videli, da tudi igralci brez sposobnosti meta iz skoka lahko ogromno doprinesejo k končnemu uspehu ekipe. Največji problem je, da pri metih ni samozavesten. Večkrat smo bili priča podajam, čeprav je na trojki bil popolnoma sam. Definitivno bo moral najti sposobnost, da vsaj potegne obrambnega igralca nase, ko čaka na ''catch and shoot'' priložnost.

Detroit vsaj po mojem takega igralca ne rabi, saj ekipa trenutno nima vizije za prihodnost, Okoro pa je košarkar, ki okoli sebe rabi sposobne soigralce, da lahko zacveti.

Mladenič: Obi Toppin

Pozicija: krilni center

Višina: 205 cm

Teža: 100 kg

Najverjetnejši izbor: 6. (Atlanta)




Obi je v napadalnem smislu točno to, kar Atlanta rabi: atletski (potencialni) šuter, ki je lahko kreator zase in za druge. Je izjemno vsestranski košarkar v napadu – ob boku Traeja Younga, Johna Collinsa in Clinta Capelle je lahko Toppin zadnji člen zelo solidnega napada. Telesno je neverjetno močan in eksploziven, a je kljub temu zelo hiter. Glede na njegov neverjeten skok ima potencial biti zelo dober v skok igri. Lahko je izjemen v igri ''pick and roll'', saj je sposoben ujeti še tako visoko ''alley-oop'' podajo. Sicer je za tri točke na univerzitetni ravni metal malo (slabe tri poskuse na tekmo), a je bil zelo učinkovit. Odprte mete zadeva konstantno, zato se v ''pick and rollu'' lahko odlepi od obrambe in gre pod koš, ali po nastavljeni blokadi ostane na trojki. Glede na podajalske sposobnosti Younga bo imel pri Hawksih tudi več poskusov za tri. Tudi iz drugih delov igrišča je lahko zelo učinkovit, ima dobro ravnotežje in delo nog. Ni neverjeten podajalec, a bolj pomembno je, da so njegove podaje konstantno natančne in dobro premišljene.

Ravno nasprotno se obnaša v obrambi. Njegov obrambni IQ je dokaj nizek, njegova lateralna hitrost je šibka – večkrat se niti ne potrudi dobro odigrati v obrambi. Večino kariere se bo v obrambi verjetno zanašal na svojo moč in skok. Največja težava glede Toppina je njegova starost. Pri 22 letih sta njegov potencial in možnost izboljšanja dokaj vprašljiva.



Najboljšo peterico letošnjih nabornikov sem vam prihranil za jutri, vseeno se analitika lepše bere ob goveji juh'ci.

61 views
  • YouTube