• Niko Hari

NBA power ranking: vzhodna konferenca


Liga NBA je nazaj! Po najbolj čudni in nepredvidljivi sezoni, kar jih pomnimo, je bil svež list v knjigi ameriške košarke popisan že danes, saj so v noči na soboto na parkete stopili prvi košarkarji v nizu pripravljalnih tekem. Kaj pričakovati od sezone, ki prihaja? Začenjamo v šibkejši vzhodni konferenci.


15. Cleveland Cavaliers


Mesto brez košarkarske prihodnosti. Res je, da ekipo večinoma sestavljajo mladi, še neobrušeni igralci, a če je Clevelandu uspelo osvojiti le en naslov z najboljšim košarkarjem naše generacije v svojih vrstah, je ta franšiza pogubljena za večno. Moj izbor za najslabšo ekipo naslednje sezone.




14. Detroit Pistons


Moštvo, ki bo kot kaže nadaljevalo svojo neperspektivno tavanje po ligi še dolgo časa. Izkušeni del ekipe sestavljajo drugi Marko Milič (Blake Griffin), pozabljeni nekdanji najkoristnejši igralec lige Derrick Rose ter povprečna Mason Plumlee in Delon Wright. Prvi zvezdnik moštva iz mesta motorjev Blake Griffin, je le še silhueta samega sebe. Poleg tega, da se mu kosti lomijo že ob sami misli na košarko, je v zadnjem času tudi takrat, ko je na igrišču, le povprečen. Derrick Rose je sicer poskrbel za nekaj solza in pihanja v robec, ko mu je ''uspel'' povratek v ligo NBA, to pa je tako rekoč tudi vse. Rose je moral popolnoma prilagoditi svoj slog igre, svojo eksplozivnost je zamenjal za met iz skoka, kateri mu služi (če smo odkriti) na vsako polno luno. Kam pluje barka Detroita v tem trenutku ni jasno nikomur, navijači pa si verjetno zaslužijo kaj boljšega od kopičenja centrov v moštvu. Edino upanje Pistonsov je letošnji izbor na naboru, Killian Hayes, ki bo dobil ogromno priložnosti za dokazovanje, če imajo pri Detroitu vsaj malo kompetence, v kar pa močno dvomim.



13. New York Knicks


Franšiza, ki je posmeh lige že vrsto let, daje občutek, da je končno zavila v pravo smer. Iz leta v leto se je letvica razočaranja za Newyorčane zniževala, a so vsako leto uspeli razočarati, kljub izredno nizkim pričakovanjem. Letos so med sezonama končno uspeli izpeljati ''post season'' brez večjega debakla, kar je za njihove standarde zgodovinski uspeh. Po mlačni krstni sezoni RJ Barretta in slabih predstavah mladeničev (Kevin Knox, Dennis Smith Jr. in Frank Ntilikina), so na naboru izbrali Obija Toppina, ki izgleda kot eden bolj zaokroženih mladih košarkarjev. Pripeljali so solidnega trenerja Toma Thibodeauja in še nekaj mladih košarkarjev. Ni ravno vredno vseh pohval, mar ne? Ravno obratno. Dejstvo, da New York ni spustil nuklearne bombe na svoje moštvo, je že samo po sebi uspeh. Razvoj mladih košarkarjev, ki so jim na voljo in pametno izbiranje na naborih (ne pozabimo, imajo še izbore Dallasa, ki so jih pridobili v menjavi za Kristapsa Porzingisa), bodo verjetno Knickse naredile vsaj solidno košarkarsko ekipo v bližnji prihodnosti. To so sicer le najbolj optimistične prognoze, New York namreč rad zaštrika tudi najlažje situacije.


12. Charlotte Hornets


Pri igrački Michaela Jordana ni kaj za dolgoveziti. S poškodbami prepredenemu Gordonu Haywardu so namenili polno mošnjo denarja, katero MJ očitno z veseljem deli vsem vsaj približno zvezdniškim košarkarjem, ki bi si želi igrati za njegovo franšizo. Po drugi strani pa tega mošnjička ni želel odpreti za edinega sposobnega košarkarja Charlotta v zadnjem desetletju Kembo Walkerja. Vse ostale igralce lahko opišemo z medmetom ''meh'', tako pa bo tudi izgledala sezona Charlotta prihodnje leto. Čeprav so Hornetsi na naboru izbrali Lamela Balla, močno dvomim, da jih lahko povzdigne iz povprečnosti. Košarkarja, ki se nikoli ni naučil igrati disciplinirane košarke, so izbrali v franšizo, ki je ekvivalent Divjemu zahodu 19. stoletja. Ball bo ponovno lahko delal kar bo hotel, ravno to pa je primarna skrb, da se iz njega nikoli ne bo razvil košarkar, ki bi zadostil potencialu najmlajšega izmed zloglasnih bratov.



11. Chicago Bulls


Pred vsemi rošadami, ki so se zgodile v letošnjem ''post seasonu'' bi Chicagu celo namenil možnosti za uvrstitev v končnico, vendar sedaj, ko so karte na mizi, te možnosti ni od nikoder. Najboljša možna poteza Bikov je bila nedvomno menjava trenerja, kajti Jim Boylen je bil tudi za amatersko oko eden najslabših trenerjev tega tisočletja. Izbor Patricka Williamsa na naboru kaže na to, da se bodo pri Chicagu slej ko prej poslovili od Finca Laurija Markkanena, ki se po krstni sezoni nekako ni najbolje znašel (bodimo fer, pestile so ga tudi poškodbe). Vseeno je popolna osvežitev v strokovnem kadru moštva zelo pozitivna in ni me strah za prihodnost nekdaj najboljše franšize na svetu.



10. Orlando Magic

Solidni, a ne dobri, a vseeno predobri, da bi bili najslabši. Dobrodošli na nikogaršnji zemlji. Orlando spominja na sladoled okusa modro nebo. Vsi se strinjamo, da je sladoled, a noben ga noče imeti v svojem kornetu.


9. Atlanta Hawks


Atlanta je imela izredno zanimivo ''košarkarsko poletje'' (zaradi očitnih razlogov je tokrat poletje bilo bolj kot ne košarkarska jesen). Poleg izrednega napadalnega organizatorja igre Traeja Younga in njegovega ''Robina'' Johna Collinsa bodo v prihodnji sezoni za Hawkse zaigrali še izjemno solidni center Clint Capela, podcenjeni Bogdan Bogdanović, katerega so uspeli pridobiti na prostem trgu, in še en zelo talentiran Evropejec, Danilo Gallinari. Poleg že uveljavljenih košarkarjev so na naboru izbrali enega najboljših obrambnih igralcev Onyeko Okongwuja. Ravno obramba je bila ''rak rana'' Hawksov, Gallinari in Bogdanović pa rešitvi tega problema nista ravno pripomogla. Če bo Okongwu postal dober obrambni košarkar, bo Atlanta prihodnje leto izredno močan nasprotnik na vzhodu. Tu je še mladi Cam Reddish, ki se lansko sezono ni proslavil, a ima še več kot dovolj časa, da se dokaže. Atlanta se je čez noč spremenila iz ene najslabših ekip v solidno in dobro zaokroženo moštvo. Ne bi me presenetilo, če bi že prihodnjo sezono nastopili v končnici.



8. Washington Wizards


Kako zamenjati košarkarja, ki je dve sezoni ležal na kavču in ima eno izmed najslabših pogodb v ligi? Zdi se nemogoč zalogaj, a je Wizardsom uspelo ravno to. Johna Walla so zamenjali za Russella Westbrooka, ki je kljub vsem kritikam še vedno eden izmed najboljših dvajsetih košarkarjev v ligi. Washington se je rešil ''mrtvega'' konja – v zameno sicer ni dobil Lipicanca, a tudi ne shiranega kljuseta. Tandem Bradley Beal – Westbrook je več kot sposoben osvojiti osmo mesto v slabši vzhodni konferenci, a dlje od tega po mojem ne morejo priti. Spomnimo se, da je Beal pred poškodbo Walla igral fenomenalno brez žoge v svoji posesti (roko na srce, igral je odlično tudi takrat, ko moštvo vodil sam). Westbrook je brez žoge kot kura brez glave, v Washingtonu bo vajeti napada ponovno dobil v svoje roke. Situacija še zdaleč ni idealna, a je vseeno mnogo boljša, kot je bila pred nekaj tedni.


7. Indiana Pacers


Odlično in dobro grajeno moštvo z zmagovalno košarkarsko kulturo. Nič več, nič manj. Ekipa, ki bo gotovo nastopila v končnici, a se bo od tam tudi hitro poslovila. Nekateri navijači so zadovoljni s trenutno situacijo, jaz ne bi bil. Prvi zvezdnik Victor Oladipo je prejšnjo sezono igral porazno (res, da se je vrnil po težki poškodbi). Preseneča, da ga Indiana ni menjala – očitno so pri Pacersih še vedno upanja polni v Oladipovo popolno vrnitev.


6. Toronto Raptors


Izjemno precenjeno moštvo. Naj vas odlične uvrstitve v rednem delu sezone ne zavedejo, Toronto je le rahlo nadpovprečna NBA franšiza in za tem mnenjem trdno stojim. Pascal Siakam je z eno odlično sezono obnorel NBA svet, a bo slej ko prej začel stagnirati. Kyle Lowry že stagnira, samo vprašanje časa je, kdaj bo njegova forma začela nazadovati, Fred VanVleet pa je dosegel svoj košarkarski ''strop''. Kljub temu, da so več kot dovolj dobri, da se uvrstijo v končnico, so ostala moštva na vzhodu med sezonama storila mnogo več od Kanadčanov. Čeprav mi je Toronto izredno všeč, je njihova šampionska era na žalost potekla.



5. Philadelphia 76ers


Sixersi so svoje moštvo zapravili takrat, ko so podpisali Tobiasa Harrisa in Ala Horforda. Nemogoči pogodbi bi bili še nekako prebavljivi, če se v procesu podpisov pri Philladelphiji ne bi znebili slehernega strelca z razdalje. Poteza, ki je iz moštva poslala ostrostrelca JJ Redicka, je bila morda še bolj pogubna od neracionalnih pogodb. Vrzel v tem elementu igre so pri Philladelphiji za silo zakrpali s tem, ko so menjali za Setha Currya. Dvomim, da bo to dovolj za kaj več od izpada v drugem krogu končnice. Vsako leto postaja bolj očitno, da je bil ''The Process'' dobra odločitev le na papirju. Leta sramote, ki so jih navijači te franšize morali pretrpeti, so se pretvorila v nekaj solidnih let in brezupnega hlastanja po uročenem prstanu.


4. Brooklyn Nets

Kevin Durant se vrača! Košarkarski Draco Malfoy je po poškodbi očitno nared, da ponovno polni koše nasprotnih ekip, tokrat v črnem dresu Brooklyna. Glede tega moštva je veliko neznanega, sploh kar se tiče kemije v vrstah Netsov. Ne gre pa spregledati, da je Brooklyn brez Duranta in Irvinga dovolj močna ekipa za končnico na vzhodu. Kljub Durantovi odličnosti si Brooklyna na svoji lestvici ne upam dati višje, glede na ostale ekipe, ki prihajajo.


3. Boston Celtics


Tudi Boston mi deluje kot prekleto precenjena franšiza. Ne morem verjeti, da so se Kelti uspeli prodati kot moštvo, ki ima dejansko možnost za naslov. Jayson Tatum je izjemen košarkar, o tem ni dvoma, vendar je samo šibkost vzhodne konference iz Celticsov naredila psevdo-favorite za osvojitev šampionskega prstana. Tudi, če bo Bostonu v naslednjih sezonah uspelo priti v finale lige NBA, upam staviti svojo desno roko, da za naslov nimajo možnosti. Tudi med pavzo se v košarkarskem smislu niso ojačali do te mere, da bi jih smatral kot dejansko grožnjo. Danny Ainge in njegovo kopičenje izborov na naboru pa trenutno bolj kot na racionalno delovanje spominjata na obsesijo.



2. Miami Heat


Morda je to ''recency bias'', morda sem subjektiven zaradi Slovenca v vrstah Miamija. A noben ne more oporekati dejstvu, da so Heat igrali izvrstno košarko skozi celotno sezono in končnico. Nekateri pravijo, da je Miami igral bolje od pričakovanj prvič, zadnjič in nikoli več (da so ''overperformali''). S tem se ne strinjam. Veliko bolj zaupam moštvu, ki dejansko pokori končnico, kakor pa ekipam, kot so Toronto, Boston in Philladelphia, ki so v trenutnih oblikah bolj kot ne samo napovedi, kaj bi bilo, če bi bilo. V mojih očeh je Miami zacementiran kot eden izmed favoritov vzhoda. Morda ne v rednem delu sezone, a v končnici se ponovno bojte Butlerja, Dragića in njune mlade druščine. Miami voha kri.



1. Milwaukee Bucks


To je to. Bucksi so uradno položili vse žetone na sredino mize. Z menjavo za Jruea Holidaya so se odpovedali vrsti izborov na naboru, okoli svojega MVP-ja (Giannis Antetokounmpo) pa so sestavili daleč najbolj kompetentno ekipo, kar jih je Milwaukee imel v eri ''Greek Freaka''. Pričakujemo lahko popolno pustošenje Bucksov v rednem delu sezone, le poškodbe pa lahko preprečijo nov najboljši izkupiček zmag in porazov na vzhodu. Bo to dovolj? Dvomim. Predvsem v končnici se pokažejo najbolj zevajoče luknje v igri Bucksov. Predvsem napadalne sheme trenerja Mika Budenholzerja so domiselne kot scenariji v pornografskih filmih: Daj žogo Giannisu, upaj na najboljše, okrog njega postavi strelce iz razdalje, upaj na najboljše še enkrat. Ravno tu pride na vrsto Jrue Holiday. Bucksi so končno pripeljali košarkarja, ki lahko žogo drži v rokah več kot dve sekundi. Dejstvo, da bo nekdo kreiral napad za Giannisa (in ne obratno) Milwaukee postavlja med favorite za osvojitev samega naslova. Po drugi strani pa to pomeni konec izgovorov. Če Bucks to sezono ne bodo konkurenčni, se lahko začnemo pogovarjati o tem, ali je Antetokounmpo enostavno neprimeren košarkar, da bi bil prva opcija moštva, ki se bori za naslov. Za Giannisa ni več izgovorov.




67 views0 comments

Recent Posts

See All