• Niko Hari

NBA power ranking: zahodna konferenca

Po pregledu napovedi za vzhodno konferenco, sledi še drugi del, pregled zahodne.



15. Oklahoma City Thunder

Ni presenetljivo, da ravno Oklahomo postavljam na zadnje mesto zahodne konference. Ena najmočnejših košarkarskih franšiz zadnjega desetletja se je odločila pritisniti na tipko za ponovni zagon. Jasno je, da naslednjo sezono Oklahoma ne bo niti blizu končnici, a se nastopa v playoffu niti ne nadejajo. Z vsemi izbori na naboru, ki so jih pridobili, ko so se znebili Russella Westbrooka, Paula Georgea, Stevena Adamsa, Danila Gallinarija, Denisa Schröderja in Chrisa Paula, imajo prav Thunder najsvetlejšo prihodnost izmed vseh ''slabših'' NBA franšiz. Oklahoma ima izjemno zgodovino izborov na naboru: Kevin Drunat, Russell Westbrook, James Harden (trije najkoristnejši košarkarji lige na treh zaporednih naborih) in še bi lahko naštevali. Prav dober nos za mlade talente bo ključen za ponovno vzpostavitev resnega NBA moštva v Mestu Sneguljčice. Najsvetlejši diamant franšize je gotovo Shai Gilgeous-Alexander, ki je prejšnjo sezono presenetil vse s svojimi odličnimi predstavami. Okrog njega bo Oklahoma skušala graditi za prihodnost. Se vidimo čez nekaj let.



14. Sacramento Kings

Na moč zahodne konference kažejo ravno Sacramento Kings. Čeprav imajo kopico več talenta v svojih vrstah, kakor Oklahoma in številna vzhoda moštva, jih višje od 14. mesta ne gre postaviti. Vsekakor se ob življenski sezoni dvojca De'Aaron Fox in Buddy Hield zna zgoditi tudi presenečenje. Prav tako ne gre izpustiti košarkarja, izbranega tik pred našim Luko Dončićem, Marvina Bagleya Jr. – slednji je pred poškodbo začel dvigovati formo, definitivno pa ima potencial naslednjo sezono zaigrati odlično (ravno Bagley je ena izmed tihih opcij za nagrado košarkarja, ki je v sezoni najbolj napredoval). Kljub vsem pozitivam v prejšnjih vrsticah pa Kraljev realno ne vidim višje od štirinajstega mesta.



13. San Antonio Spurs

Kljub nekdaj zvezdniškemu tandemu DeMar DeRozan – LaMarcus Aldrige, je trenutno najslabši izmed treh teksaških franšiz potekla biološka ura. Nezmožnost igranja moderne košarke, ki je prežeta z meti za tri točke, in starost obeh zvezdnikov pač terja svoj davek. Niti trenerski bog Gregg Popovich v mojih očeh nima asa v rokavu, ki bi eni najbolj konstantnih franšiz vseh časov dal žarek upanja. Problem San Antonia v tem trenutku je ravno njihova kultura: zmagovati za vsako ceno. Čas je, da Spurs razbijejo trenutno moštvo in začnejo znova. Prihodnost ekipe je odvisna predvsem od tega, koliko košarkarskega ognja še poseduje trener Popovich. Vsako dodatno sezono dela Popovicha s surovim Lonnijem Walkerjem, bi za San Antonio pomenilo ogromno . Walker je v pretekli sezoni nekajkrat pokazal utrinke mogočnosti. Zdi se, da ob pravilnem pristopu lahko postane naslednji velikan košarke, a bo do tja še trnova pot. Če kdo, potem ravno Pop in San Antonio zmoreta Walkerja ukalupiti v novo nepričakovano zvezdo Spursov.



12. Minnesota Timberwolves

Kopici razvajenih mulcev se je pridružil še Russell Westbrook 2.0. Prvi izbor letošnjega nabora Anthony Edwards bo poskušal iz Volkov končno narediti ekipo s slastjo po zmagi. Mladenič se je pridružil verjetno najboljšemu ofenzivnemu centru lige Karlu Anthoniyu-Townsu in solidnemu D'Angelu Russellu. Prepričan sem, da bodo Wolvesi dajali ogromno košev v prihajajoči sezoni, a jih bodo na žalost še več dobili. Obramba v tej ekipi enostavno ne obstaja. Prav tako me skrbi krilni položaj, kjer enostavno nimajo adekvatnega košarkarja. Minnesota vsako leto išče izgovore v svoji mladosti in neizkušenosti, a resnici na ljubo košarkarji Wolvesov uživajo v zajetnih plačah, individualnih predstavah in videoigricah. Zmag v tem mestu ne pričakujte še nekaj časa.


11. New Orleans Pelicans

Uf, kako je ta franšiza nabita z mladim talentom. To je verjetno tudi edini razlog, zakaj Pelikanov letos še ne vidim v končnici. Brandon Ingram je lansko sezono igral izvrstno. Končno je pridobil na samozavesti, ki mu je v Los Angelesu še kako manjkala, in začel igrati tako, kot se je od njega pričakovalo v noči, ko so ga izbrali v ligo NBA. Kar se tiče poslovnih odločitev, je generalni direktor New Orleansa naredil vse, kar se je narediti dalo, da generacijskega košarkarja (Anthony Davis), ''prodajo'' čim dražje.


Moštvu se je poleg Ingrama pridružil Lonzo Ball, izvrsten kreator in obrambni košarkar, ki bo skozi svojo kariero verjetno višji Rajon Rondo. Ne smemo pa pozabiti na zlatega dečka celotne lige, košarkarja, ki je dvakrat stopil na parket in čez noč postal obraz lige (vsaj v očeh denarja željnih v NBA). Govorim seveda o nedokazanem košarkarskem fenomenu Zionu Williamsonu. Nekako tega košarkarja kot kvazi-poznavalec ''ne kupim''. Ima nekaj izvrstnih lastnosti. Pod košem je skoraj nezaustavljiv, njegovi masi in telesni moči lahko parira le peščica obrambnih košarkarjev. Vseeno pa menim, da njegov potencial nikoli ne bo izpolnjen. Njegova glavna aduta – fizična moč in telesna masa – bosta zanj tudi pogubna. Nekako ne vidim kolena na tem svetu, ki bi zdržalo take pritiske. Moje črne projekcije so bile realnost že v prejšnji sezoni, v kateri je odigral zelo malo tekem, ravno zaradi težav s kolenom. Recimo, da koleno prihodnjo sezono ne bo problem? Bodo takrat Pelikani lahko konkurirali za mesto v končnici? Težko. Kljub temu, da so Pelicans s prihodom centra Stevena Adamsa postali dobro zaokroženo košarkarsko moštvo, jim manjka predvsem izkušenj, da bi ta mlada flota lahko posegla po najvišjih mestih zahodne konference. Zaenkrat.




10. Memphis Grizzlies

Pricapljali smo do mest, ki vodijo do play-in turnirja. Na desetem mestu vidim Memphis. Novinec Ja Morant je lansko sezono igral čudovito, v tandemu s prav tako mladim centrom Jarenom Jacksonom Jr. pa sestavlja enega najbolj perspektivnih dvojcev v ligi. Že lani so Grizliji za las zgrešili končnico, a so se Blazers iz Portlanda izkazali za previsoko oviro. Tudi prihodnjo sezono mislim, da bo Memphis zamudil zadnji vlak za končnico.


9. Houston Rockets

Umeščanje Houstona je verjetno najtežja naloga. Če bližnja prihodnost katere franšize v NBA visi v zraku, je to gotovo prihodnost Raket. Menjava Russella Westbrooka za Johna Walla je milo rečeno čudna. Res, da je eden najbolj eksplozivnih košarkarjev v ligi zahteval menjavo iz Houstona, Wall pa je bil verjetno edini možen kandidat za menjavo. Na prvi pogled je to bila poteza, ki naj bi bila uvertura v popolno razbitje Raket, torej bi nas moral čakati še trade Jamesa Hardena. Z največjim ljubiteljem striptiz klubov onstran Atlantika pa se pojavlja vse več neznank, saj so pri Houstonu podpisali še enega s poškodbami prežetega veterana, nekdaj odličnega DeMarcusa Cousinsa, torej Rockets še vedno upajo na srečen konec, mar ne? Očitno bo Harden še naprej skušal osvojiti prstan v Teksasu, kar pa bo nemogoča naloga, saj so Rakete menjale tudi Roberta Covingtona. Ta menjava je ponovno popolnoma kontradiktorna moji tezi, da bodo pri Houstonu poizkušali iz igralcev iztisniti še eno dobro sezono. V prestopnem roku ob premoru tekme zvezd torej lahko pričajukemo ponoven poskus menjave Hardna, vse pa bo odvisno od predstav Houstona v prvem delu sezone. Wall košarke na najvišjem nivoju ni igral že dve sezoni, Cousins pa ni sposoben igrati desetih zaporednih tekem brez poškodbe. Čeprav bi se navijačem ob taki začetni peterki začele cediti sline leta 2017, v prihodnji sezoni (razen, če Wall in Cousins zaigrata krepko nad pričakovanji) ne pričakujte, da bi Houston bil resen kandidat za naslov. Slej ko slej bomo dobili epilog. Alea iacta est. Po vrvežu menjav in skrhanih odnosih med franšizo in Hardnom nas neizogibno čaka klavrni konec ene najboljših franšiz zadnjih let.




8. Phoenix Suns

V mehurčku pretekle sezone se je izkazalo, da v Arizoni ponovno vzhaja sonce. Odličen niz predstav moštva iz Phoenixa je sicer bil premalo, da bi se Sunsi že lani uvrstili v končnico, a sem trdno prepričan, da se bo to zgodilo v prihajajoči. Največja okrepitev Phoenixa je gotovo veteran Chris Paul, ki je pri Oklahomi doživel popolno renesanso. Kljub temu, da je bil že odpisan, je trop mladcev popeljal do končnice. Najboljši ''čisti'' organizator igre naše generacije bo sicer ponovno prikrajšan za naslov, ki si ga po toliko stelarnih letih v ligi zasluži, a bo za Sonca delal čudeže. Glavni zvezdnik franšize Devin Booker je pokazal, da mu zadostuje že rahlo nadpovprečen kreator (to je bil Ricky Rubio), da zasije v vsej svoji veličini. Tokrat bo ob boku imel enega izmed najboljših – Paula. Pričakujte eksplozijo enega najboljših ''scorerjev'' v ligi. Udarno trojko zaključuje DeAndre Ayton, ki se bo slej ko prej prelevil v enega izmed boljših centrov. Pričakovano bodo Suns izpadli iz končnice že v prvem krogu, a bo to tudi največji dosežek franšize po eri Steva Nasha.


7. Golden State Warriors

Kljub nesrečni poškodbi Klaya Thompsona so Bojevniki še kako nevarni. Nenazadnje imajo v svojih vrstah najboljšega strelca z razdalje vseh časov, Stepha Currya. Kakorkoli je Cheff Curry košarkar superlativov, sam ne more popeljati franšize globoko v končnico. Prav smešno je, da sem pred leti z vsemi kriplji sovražil Golden State, a ob smoli s poškodbami letos za njih celo navijam. Kako bo potekal napad, ki v veliki meri (sicer nevidno) teče skozi Draymonda Greena, ki je ključen člen Warriorsov, mi še ni čisto jasno. Predvsem je uspeh odvisen od tega, kako bo zaigral perspektiven novinec James Wiseman in večni ''mladi talent'' Andrew Wiggins, ki je v svoji karieri dobil že nešteto priložnosti, a nobene ni izkoristil. Morda pa bo to njegovo leto, kdo ve.




6. Portland Trailblazers

Portland se je med odmorom ojačal. Franšiza, ki je bila večno solidna, nikoli fenomenalna v zahodni konferenci (govorim seveda v eri Damiana Lillarda), bo tokrat stopila stopničko višje. Kljub temu, da za naslov realnih možnosti nimajo, je prihod Roberta Covingtona jeziček na tehtnici, ki bo Portland potisnil bližje najboljšim. Kaj več pri Blazers ne gre povedati, saj točno vemo, kaj pričakovati. Dober redni del sezone, srdit boj v končnici, ki bo na koncu predčasno končan.


5. Utah Jazz

Franšiza, ki ni ne tič ne miš. Niso slabi, daleč od tega. Utah je izredno disciplinirano defenzivno moštvo, ki na dober dan lahko premaga slehrnega nasprotnika. Napadalno se Jazz zanašajo predvsem na Donovana Mitchella, ki je izredno kvaliteten košarkar, a žal ni dovolj za najvišja mesta. Težavo v napadu so pri Utahu skušali rešiti, ko so dodali Mikea Conleya, ki pa je imel grozno sezono. Tako slabih predstav od Conleya skoraj ne gre več pričakovati, saj smo po njegovih predstavah v Memphisu videli, da gre za odličnega košarkarja. Če Conley najde staro formo in Rudy Gobert ne okuži vseh soigralcev z božanjem mikrofonov, so Jazz lahko nevarni v končnici, a mislim, da temu ne bo tako.


4. Dallas Mavericks


Verjetno pri Dallasu moja objektivnost ponikne, kakor voda na kraškem apnencu. Vseeno bom skušal razložiti, zakaj sem Dallas postavil tako visoko. Naslonite se nazaj, saj bo ta odstavek nekoliko daljši, vseeno moramo ekipi našega čudežnega dečka nameniti kakšno kitico več. Najboljši napad v zgodovini lige NBA je izgubil samo enega košarkarja, Setha Currya. Kljub nekaj odličnim strelskim predstavam močno dvomim, da je ravno on bil differentia specifica, ključna za zgodovinsko sezono Mavsov. V napadalnem spektru torej naša najljubša NBA franšiza ni izgubila veliko. Vsekakor pa so se pri Dallasu izjemno ojačali v obrambnem smislu, saj so v zameno za Currya pridobili odličnega obrambnega košarkarja Josha Richardsona. Strelsko je od Currya sicer slabši, a je neprimerno boljši v obrambi. Najboljši napad je torej nekoliko zakrpal največjo pomanjkljivost. Prav tako so na naboru izbrali nekaj solidnih košarkarjev – s tem mislim predvsem na Josha Greena, ki lahko že v prvi sezoni postane koristen obrambno naravnan košarkar, ki igra nekje 15 minut na tekmo. Tu je še odličen ostrostrelec Tyrell Terry, si se v predsezoni sicer še ni izkazal, a neumno bi bilo igralca sodili po dveh (tretja bo odigrana ravno na dan, ko bo članek ugledal luč sveta) tekmah, ki sta praktično nepomembni. Mavse postavljam tako visoko tudi zato, ker imajo enega najboljših strokovnih štabov v ligi (čeprav rahlo oklesten, saj je moštvo zapustil pomočnik trenerja Stephen Silas). Tudi za novince me ne skrbi, saj je za razvoj mladeničev zadolžen Bog, dobesedno (God Shammgod). Seveda bo uspeh ponovno odvisen od krhkih kosti Kristapsa Porzingisa, ki bo izpustil uvod sezone.




3. Los Angeles Clippers

Po razočaranju v končnici so ''grdi bratje'' iz Los Angelesa z repom med nogami gledali, kako se v njihovem mestu veseli največji rival. Lizanje ran se je prevesilo tudi v ''post season'', kjer Clippersi niso uspeli z odmevnimi prestopi. Sicer so v svojo ekipo dodali Serga Ibako, ki je že dokazal, da je sposoben doprinesti šampionski ekipi. Potem je tu še Luke Kennard, odličen strelec z razdalje, ki bo vsekakor dodana vrednost moštvu. Kljub dvema solidnima adicijama so Lakersi imeli definitivno bolj produktivno jesen, kar se izboljšav v moštvu tiče.

Predvsem od forme Paula Georgea bo odvisno, kako daleč se v naslednji sezoni lahko povzpnejo Clippersi. Njegovo izginotje v letošnji končnici je moštvo iz Los Angelesa stalo nastopa v konferenčnem finalu. Če bo George sposoben igrati na nivoju prejšnjih sezon, si lahko končno obetamo že letos obljubljeni ''Battle for Los Angeles''.



2. Denver Nuggets

Odlično moštvo, ki pa še ni ''tam''. Kljub temu, da dvojec Nikola Jokić – Jamal Murray kaže, da je na dober dan lahko najboljši v ligi, dvomim, da bo to dovolj za prestol na zahodu. Nuggetsi me spominjajo na Utah Jazz iz devetdesetih. Fenomenalno moštvo, ki se je na žalost znašlo pred nepremostljivo oviro. Če je za Utah to bil Jordan, je za Denver to Lebron James. X-faktor tega moštva je gotovo mladi Michael Porter Jr. Če mu v prihodnji sezoni uspe eksplozija in postane takšen igralec, kot je bilo projecirano pred njegovo poškodbo, so lahko Nuggetsi smrtno nevarni tudi za losangeleški ekipi.



1. Los Angeles Lakers

Najboljše moštvo prejšnje sezone je še dodatno okrepilo svoje vrste. Najbližjim zasledovalcem prejšnje sezone (LA Clippers) so snedli enega najpomembnejših košarkarjev, Montrezla Harrella, zlato-violičnim pa so se pridružili še Marc Gasol, Denis Schröder in Wesley Mathews. Sploh Harrell je neverjetna adicija moštvu na obrambni strani igrišča, prav tako je na centrskem položaju na voljo nekdaj prvo ime Memphisovega ''grit and grind'' sloga košarke, Gasol. Španec je bil pomemben član šampionskega moštva iz Toronta, kljub starosti pa je lahko še kako pomemben predvsem v končnici.


Los Angeles je potreboval predvsem sekundarnega organizatorja igre. To vlogo je bežno izpolnjeval Rajon Rondo, katerega forma pa se vsako sezono prebuja globje v končnici. Dodatek moštvu, Nemec Schröder, ima potencial biti najboljši šesti igralec v ligi. Sicer je že pri Atlanti dokazal, da mu ne gre zaupati vajeti napada skozi celotno tekmo, a kot igralec s klopi je lahko tisti, ki LeBronu Jamesu odvzame največ bremena iz pleč.


Če bi moral staviti svoje premoženje na katerokoli moštvo, da osvoji šampionski prstan, bi to bili Los Angeles Lakers.



87 views0 comments

Recent Posts

See All