• Niko Hari

NBA za Janeze


Zaradi določenega košarkarja, ki onstran luže polni koše, na rodni grudi pa skrbi za zaslužek komercialnih športnih medijev, se mi zdi smotrno običajnemu smrtniku razložiti, kako za vraga deluje liga NBA. Kar se da sistematično in poljudno bom skušal prikazati delovanje lige, ki zna biti na prvi pogled bolj kompleksna od življenja Britney Spears leta 2007.


ZAKAJ PHOENIX SUNSI ŠE NISO IZPADLI V DRUGO LIGO?


Američani stvari delajo malo drugače, kot smo jih vajeni na naši strani Zemlje. Dolžino merijo v stopalih, ko je pri njih 40 stopinj, mi po omarah iščemo bunde, njihove športne ekipe pa so franšize. Zaradi konsistence, kontinuitete ali kakorkoli bi ta pojem hoteli poimenovati, iz lige NBA trenutno ni mogoče izpasti. Ligo sestavlja 30 moštev, ki so za nedoločen čas ustaljena v tekmovanju. Spremembe so redke, včasih ekipa samo zamenja mesto v katerem igra, ali spremeni ime, dodajanje novih ekip v ligo pa je še redkeje. Neglede na rezultate, ki jih določen ''klub'' dosega, ta ostane v ligi, saj to omogoča izgradnjo nekakšnega kroga navijačev, ki se veča skozi čas, franšizam pa omogoča stalen zaslužek. Ligaškega sistema, kot ga poznamo v domači košarki torej ni, glede na igro Olimpije to sezono, pa predvidevam, da si močno želijo franšiznega sistema tudi v Ljubljani.


POT DO NASLOVA


29 zmage željnih klubov in New York Knicksi si skozi regular season (ajde recimo temu sezona v nadeljevaju) prizadevajo v 82 tekmah doseči čim boljše rezultate. Ko so karte na mizi, ko kocka pade in ko fantje ''ostavijo srce na parketu,'' se osem najboljših ekip iz obeh konferenc uvrsti v končnico. Liga NBA je namreč razdeljena na dve konferenci, vzhodno in zahodno, te konference pa so razdeljene še na divizije. Drugače kot v ligi NFL so divizije v košarki manj pomembne, vplivajo le na število tekem med določenimi ekipami na sezono. Playoffi, kot jih imenujejo naši ''čezlužni'' prijatelji, se igrajo po sistemu najboljši proti najslabšemu izmed osmerice in tako naprej (prvouvrščena ekipa igra z osmo, druga s sedmo, tretja s šesto, četrta pa s peto). Zmagovalci parov se nato merijo naprej, dokler v konferenci ne ostane samo ena ekipa na vsaki strani (konferenčni prvaki), dva prvaka pa se nato pomerita v velikem finalu. Tekme v končnici se igrajo po principu best of seven, kar pomeni na štiri dobljene tekme. Bolje uvrščeni izmed para po sezoni, pa ima prednost domačega parketa če pride do sedme tekme. Konferenčni sistem ima manjšo pomanjkljivost: Iz obeh konferenc se v končnico uvrsti osem ekip, neglede na rezultat v primerjavi z nasprotno konferenco. Letos je recimo zahodna konferenca dosti močnejša od vzhodne, kajpak se zna zgoditi, da bo devetouvrščena ekipa zahoda imela boljše razmerje zmag kot recimo sedma na vzhodu, v končnico pa se bo uvrstila slednja



Vir: Sportingnews.com


NABOR


Nabor ali draft je trenutek, na katerega čakajo vse franšize, ki premorejo približno toliko košarkarskega talenta, kot ga imam jaz za bočno parkiranje. Vsaka ekipa na naboru izbere dva nadobudna mladeniča, v želji da prav ta dva mozoljavca spremenita tok zgodovine in prineseta tako željeno trofejo lastnikom, ki so ju izbrali. Če je franšiza v menjavi dobila še kakšen izbor, v enem naboru lahko izbere tudi več kot dva igralca, lahko pa je svoj izbor zamenjala in ostane brez mladih upov za bodočo sezono (ne se mi ustrašit zdaj, skoncentrirajte se, do menjav še pridemo). Nabor je sestavljen iz dveh krogov po 30 izborov (moje višje poznavanje matematike nas pripelje do skupnega seštevka šestdesetih igralcev, ostali si igranje v najboljši ligi lahko obrišejo pod nosom).


Vir: nba.com


Draft po kmečko: Vse ekipe, ki se ne uvrstijo v končnico lige imenujemo lottery ekipe. Tem moštvom se glede na njihov uspeh v sezoni dodelijo ping pong žogice. Tri najbolj mizerne franšize tekočega leta dobijo največ žogic (vsaka enako število), boljše kot so ostale ekipe, manjše število žogic dobijo.


Zdaj, ko so ping pong žogice dokaj neproporcionalno razdeljene med loterijske ekipe, se začne žreb, o katerem generalni direktorji ekip sanjajo tako kot Garfield o lazanji. Vse loterijske ekipe imajo možnost, da se Fortuna usmili prav njih in na žrebu dobijo pravico prvega izbora (spomnimo se, da nimajo vse ekipe enakih možnosti).


Žrebajo se le prvi štirje izbori, ostala mesta so po vrstnem redu določena od ekip z najslabšim razmerjem zmag in porazov do tistih z najboljšim (najslabša ekipa lige ima torej garantiran najmanj peti izbor, najboljša ekipa sezone pa ima 30. izbor na naboru). Ekipe z najmanj zavidljivimi sezonami, dobijo zelo visoka mesta v vrstnem redu izbiranja na naboru, praviloma tudi ena izmed treh najslabših ekip dobi pravico prvega izbora, vendar obstajajo izjeme. Zgodilo se je že, da je franšiza z enim odstotkom možnosti osvojitve prvega izbora, tega tudi dobila.


Srečneži in kajpak tudi osmoljenci imajo sedaj nalogo, da najdejo tistega igralca, za katerega menijo, da je izmed vseh prijavljenih najboljši. Ekipa, ki v žrebu dobi prvi izbor, ima pravico (kdo bi si mislil) prva izbirati, zadevo pa ponovimo še 59 krat v vnaprej določenem vrstnem redu.



Trenutek, ko se je Vlade Divac zavedel, da je zaštrikal. Vir: nba.com


NBA nabor je čudovito orodje, s katerim se ustvarja neko naravno ravnotežje v ligi, ki onemogoča dominacijo enega moštva v daljšem časovnem obdobju. Slabše ekipe imajo tako vseeno upanje, da s pametno izbiro ne bodo več tako zanič, zna pa se seveda zgoditi, da moštveni lovci na talente popolnoma zatajijo in izberejo igralca, ki ne dosega pričakovanj, ljubkovalno takim košarkarjem pravimo busti.


Tak sistem pa omogoča prakso, ki je v nasprotju z vsemi instinkti športnikov, namerno izgubljanje. Tiste franšize, ki so med slabšimi, v želji po čim višjem izboru na naboru izvajajo tako imenovano tankanje. Sicer prepovedano delovanje (mežik, mežik), katerega liga strogo kaznuje (zelo očiten mežik), se v realnosti izvaja včasih tudi izjemno očitno (lep primer je The process, Philladelphije 76ersov, ki so po letih tankanja sedaj končno zgradili ''nepremagljivo'' moštvo, ki ga sestavljajo center, nezmožen igrati deset tekem brez poškodbe in organizator igre, ki ne zadane obroča, ko je od njega oddaljen več kot meter). Tankanje je bilo še bolj očitno, ko je najslabša ekipa imela najboljše možnosti za prvi izbor na naboru. Liga je ravno zaradi namernega izgubljanja bolj izenačila možnosti franšiz za osvojitev visoke pozicije na naboru.


V NBA je tako najboljše, če si v širšem krogu za osvojitev naslova, tako imenovani contender ali pa loterijska ekipa. Moštva, ki se za las uvrstijo v končnico, vendar nimajo možnosti za naslov, ali pa tista, ki se za mišjo dlako ne uvrstijo na končni turnir, so v najslabšem položaju. Takšne ekipe so preslabe, da bi se borile za naslov, vendar vseeno preveč dobre, da bi dobile visok izbor na naboru. Te ekipe tavajo po najbolj mračnih in strašljivih gozdovih lige, imenovanih no mans land.



MENJAVE IN PROSTI IGRALCI


Menjave (trade) in prosti igralci (free agenti) so ključnega pomena za izgradnjo šampionske generacije v ameriški košarkarski ligi. Za razliko od vsem poznanega ''evropskega'' žogobrca in tudi košarke, v NBA ni kar tako mogoče kupiti igralca za nemogoče visoke vsote denarja. Prvi scenarij, kako priti do željenega košarkarja je trade. Igralci in izbori na naboru se lahko poljubno menjujejo med sabo v določenem obdobju v ligi, to sezono so menjave možne do 6. februarja. Pri menjavah igralcev pa je pogoj, da so plače vseh igralcev v menjavi izenačene (ogromno podrobnosti sem izpustil ampak sem obljubil, da bo koncept razložen kar se da po domače). Ekipe, ki se potegujejo za naslov, po navadi svoje izbore menjujejo za uveljavljene igralce (možno je menjati tudi izbore v prihodnosti, za zelo dobrega igralca se včasih menja tudi več izborov neke ekipe, pod pogojem, da to nista izbora v dveh zaporednih letih). Najbolj zaželjene dobrine (asseti) v menjavah so mladi igralci in izbori na naboru (seveda tudi zvezdniki, vendar se take menjave za razliko od lanske sezone dogajajo redkeje), pa tudi igralci z zelo visokimi plačami, katerih pogodbe se iztekajo.


Košarkarji so tekom let dobili izjemno moč nad ekipami, saj največji zvezdniki lahko sami prosijo za menjavo, če v klubu niso zadovoljni, če se jim ne ugodi, obstaja možnost, da bo tekom sezone prišlo do fantomske poškodbe, ki bo košarkarju onemogočila pomoč ekipi za katero igra.


Trg prostih igralcev se odpre v poletju, potem, ko je prvak lige že znan. Vsi igralci, ki se jim pogodba izteče v tekočem letu, so free agenti. Ti igralci prejemajo snubitve različnih franšiz, ki bi jih rade zvabile v svoje vrste. Pogoj za podpis prostega igralca je zadostna finančna zmožnost. Vsako moštvo ima letno na voljo določeno vsoto denarja, ki ga lahko nameni za plače igralcem, kar imenujemo salary cap space. Če ima neka franšiza dovolj ''prostora'' lahko podpiše igralca. Možen je tudi prehod cap spacea do določene mere, vendar se za vsak dolar, ki presega magično vsoto, plača izjemno visok davek (luxury tax). Tako prestopanje pa ni možno v nedogled, ideja omejene količine plač je namreč, da se liga izogne popolni dominaciji enih in istih ekip. S takim sistemom se omogoča finančni fair play h kateremu evropski nogomet stremi že lep čas. Igralec, ki je prost, se sam odloči, kateri ekipi se bo pridružil. Poleg prostih igralcev, ki smo jih ravnokar spoznali, pa obstajajo še omejeni (restricted) prosti igralci. Tem je onemogočena prosta izbira moštva, saj je ekipa za katero igrajo upravičena do izenačitve najvišje ponudbe, ki jo košarkar dobi (ni pa k temu zavezana), igralec tako ostane v enaki ekipi, čeprav bi si morda želel igrati drugje. Ravno zaradi omejene vsote, ki jo franšize lahko namenijo za plače igralcem, so v menjavah veliko vredni tudi igralci z visokimi plačami, katerim se pogodbe iztekajo. Moštva tako sprostijo plače, ki so jih dolžne izplačati, podpišejo pa lahko nove proste igralce, saj imajo na voljo več denarja.


Da, dragi moji, skupaj smo se prebili skozi sila nenavaden, v nekaterih aspektih mnogo boljši ligaški sistem tekmovanja. Kot vsak ima seveda tudi sistem lige NBA določene pomanjkljivosti, vendar zaenkrat deluje dokaj gladko. Upam, da si boste s tem ''plonkcem'' lahko razložili kakšen nadnaraven pojav, sploh kar se tiče dejanj Dallas Mavericksov našega Luke Dončiča. Tako, našega čudežnega dečka sem omenil, to pomeni, da lahko dam naslov: ŠOKANTNO [video] Kaj si Luka misli o delovanju lige NBA?!?

0 views