• Luka Skarlovnik

NCAA v krizi srednjih let

V prvem članku o ameriški univerzitetni košarki sem se dotaknil nekaj osnov, podrobneje pa letošnje sezone, njene nepredvidljivosti in zanimive povprečnosti. Danes gremo v isto smer, a po drugi poti. Zakorakali smo globje v sezono in ugotovili, da nepredvidljivost prinaša iskrice dobrih zgodb, a hladen veter dolgočasnosti, kar za NCAA košarko prinaša eno (subjektivno) najslabših sezon v zadnjih letih.


Favoriti in glavne ekipe lige niso neporažene. Zgodilo se je celo eno največjih presenečenj v zgodovini, ko so Lumberjacki iz Severne Arizone ob zvoku sirene premagali Duke. To se v drugih košarkarskih ligah najverjetneje nebi zdelo nič posebnega, v prvi NCAA diviziji pa so razlike v kvaliteti med univerzami vseeno tako velike, da na vrhu lestvice najboljših ekip (ki je sestavljena vsak teden) kraljujejo ekipe, ki sezono prebrodijo brez porazov ali z majhnim številom izgubljenih tekem proti ekipam z enakim nivojem kvalitete.


K temu, da letošnje tekmovanje ocenjujem za neuspeh, je pripomoglo veliko dejavnikov, na katere uprava lige ni mogla vplivati. Hkrati pa se zdi, da je za veliko ključnih dogodkov letos primerna teorija fizika Isaaca Newtona »akcija – reakcija«. NCAA je sprožil. Igralci so reagirali.


MONEY RULES DA WORLD


Prihajamo do teme, ki je zelo razširjena in široka, skoraj vredna samostojnega prispevka. Ker ne dvomim, da vam ga v prihodnosti tudi ponudimo, bom danes le oplazil površino problema.


Čeprav ne gre zanemariti štipendij, ki največkrat pokrijejo visoko šolnino, študenti pod okriljem organizacije NCAA ne smejo služiti denarja. Pravzaprav je to preprosto pravilo, ki kot vprežni konj za sabo vleče celo vrsto težav. Ne smejo prejemati denarnih sredstev ali drugih produktov. Ne smejo podpisati s športnim agentom oz. agencijo, ki bi omogočal širjenje njihove »znamke«. Bistvo teh pravil je bilo ohranjanje »amaterskosti« študentov in zagotavljanje oblasti šole, ki je tako imela vse vajeti v svojih rokah (če se vrnemo nazaj na konjske vprege).


(vir: playduelo.com)

Na veselje in olajšanje mnogih, predvsem prihajajočih generacij, je že v procesu načrt, da se to spremeni. Septembra je Kalifornija kot prva zvezna država sprejela zakon (v veljavo stopi leta 2023), ki bo univerzitetnim športnikom dovoljeval zaslužek in podpis s športnimi agenti. Oktobra je sledilo glasovanje odbora NCAA, kjer so vsi prisotni glasovali za začetek dovoljevanja profita zaradi »imena, imidža in všečnosti/popularnosti« (»name, image and likeness«). Vsaka od treh divizij (približek naše 1., 2. in 3. lige), mora svoj lastni pravilnik pripraviti in predstaviti najkasneje do januarja 2021.


To je velik napredek. Šole se morajo uskladiti še iz vidika drugih študentov, saj naj športniki ne bi uživali (pre)velikih privilegijev v primerjavi s sovrstniki, a dejstvo je, da prihajajoče spremembe prinašajo ogromno priložnosti. Pozornost, ki jo prinaša vrhunski talent, atraktivnost igre ali slavni starši, je v času socialnih omrežij izjemen kapital.


Reši se problematika poškodb, ki je že uničevala kariere, še preden so se te pravzaprav začele. Zdaj ima športnik ali športnica priložnost maksimalno izkoristiti svojo športno nadarjenost že v mlajših letih.


Zakaj je to povezano z letošnjo podpovprečno sezono? Igralci so pretehtali svoje možnosti in se odločili – tokrat ne v korist košarkarske lige NCAA.


LaMelo Ball je medijsko izpostavljen posameznik. Za to skrbi starejši brat Lonzo, ki že igra v ligi NBA in njegov oče LaVar, človek velikih ust, še večjih besed in skoraj preveč samohvale. Zdaj lahko že skoraj trdimo, da je s svojimi medijskimi nastopi pripeljal Lonza do drugega izbora na naboru. Enake, morda celo večje, hvalospeve piše svojemu najmlajšemu sinu LaMelu, ki se pripravlja na nabor drugo leto. A LaMelo ne igra pod organizacijo NCAA. Zaradi denarnih razlogov, je lani odšel igrat v Litvo, nato je igral pod profesionalno ekipo Los Angeles Ballers (še ena »pogruntavščina« njegovega očeta), letos pa igra v Avstraliji za ekipo Illawarra Hawks. Ball je sicer enigma, saj zaradi nedokončane srednje šole in denarnih pravil ni imel pogojev za igranje v ligi NCAA, kar je velika škoda za organizacijo. Ball je perspektiven košarkar, ki že zaradi svoje igre privlači gledalce. Še več pa bi ligi prinesel izven košarkarskih igrišč, s svojim »imenom«, dramo, ki bi nedvomno nastala, s kontroverznostjo svojega očeta … Daleč od tega, da podpiram šovbiznis modernega športa, je pa dejstvo, da je celotna liga izgubila delček pozornosti, tako da je tudi ekipe, ki si jo morda zaslužijo, zaradi »nezanimivosti« ne prejmejo.


Drug podoben primer je R. J. Hampton. Še en organizator igre, ki se je odločil za igro v tujini, sicer na Novi Zelandiji, a igra v isti ligi kot Ball. Po njegovih besedah je želel slediti Dončiću in igrati profesionalno košarko proti »pravim moškim« namesto enako starim fantom. Ne trdim, da v »deželi tam spodaj« niso pravi moški, upam pa si trditi, da kvaliteta košarke preprosto ni na enakem nivoju, kot v Evroligi, kjer je igral Dončić. Lahko, da je Hamptona premamil denar, lahko, da si je preprosto želel drugačne izkušnje. Dejstvo je, da je eno prvih zares zvenečih imen in da se je odločil igrati izven ZDA, kljub temu, da mu ponudb ni manjkalo. Še en udarec za NCAA, iskreno pa najverjetneje tudi za Hamptona samega. Pred začetkom letošnje sezone je bil predviden za enega od prvih izborov na prihajajočem naboru. Ne moremo ugotavljati, kako bi njegova sezona potekala, če bi igral ameriško univerzitetno košarko, a njegova tržna vrednost je vsaj malo padla. NBA ekipe ne cenijo okoliščin tuje košarke, kot bi si želeli, tako da njegove predstave morda ne pomenijo toliko, kot kaže njegova statistika. To so zgolj ugibanja, skoraj gotovo je, da bo Hampton zaradi talenta in dobrih predstav še vedno izbran v prvem krogu nabora, a verjetnost je, da ne med prvo deseterico. To pomeni, da bo tudi pri naboru izgubil vsote denarja, ki jih že lahko merimo v milijonih (višji izbor, večja »rookie« pogodba). Hampton igra proti profesionalcem in služi s svojo košarko, kar je upravičen razlog za njegovo odločitev. Verjetno bo ob starejših soigralcih malo dozorel in prinesel določene kvalitete nazaj v ZDA, ki jih sovrstniki na univerzah niso dobili. Vseeno pa je izgubil nekaj pozornosti, najverjetneje padel nekaj mest na naboru in prikrajšal ligo NCAA za še enega vrhunskega igralca.


(vir: axios.com) LaMelo Ball (levo) in R. J. Hampton (desno)

ČEŠNJA NA TORTI Z VELIKO KOŠČICO


Glavna udarca pa je NCAA košarka prejela v zadnjih tednih, ko je postalo jasno, da so parketi univerzitetne košarke izgubili svoji glavni zvezdi. Cole Anthony bo zaradi poškodbe kolena odsoten nekaj mesecev, James Wiseman pa je za sabo že zaprl vrata ter skozi okno pomahal NCAA v slovo.


O Anthonyju nima smisla razglabljati na dolgo in široko. Poškodba in operacija v kolenu ga bo postavila za stransko črto za vsaj dva meseca (pa še to, če smo res optimistični). Vprašanje je, če bo Anthony letos sploh še zaigral. Anthony je glavno ime letošnje sezone, saj za razliko od Wisemana igra in za razliko od Anthonyja Edwardsa (predviden top 3 izbor na naboru) igra za dokaj relevantno ekipo. Zdaj smo že prišli do točke, ko NCAA udarjamo pod pasom, saj počasi zmanjkuje razlogov, da bi se povprečen športni navdušenec redno zanimal za letošnje dogajanje v ligi.


Wisemanova zgodba je poglavje zase. Da vam na hitro osvežim spomin: zaradi denarja, prejetega s strani svojega univerzitetnega trenerja za selitev v Memphis, mu je NCAA izdala kazen vračila denarja in ga suspendirala do 12. januarja prihodnje leto. Tu še enkrat naletimo na problem iniciativ, ki bi naj pripomogle k temu, da se je Wiseman vpisal na univerzo v Memphisu, čeprav je bila selitev še v srednji šoli, Penny Hardaway, trener Memphis Tigers pa takrat še ni opravljal svoje zdajšnje funkcije.


Zaključno poglavje zgodbe se je odvilo prejšnji teden, ko je Wiseman na družbenih omrežjih sporočil, da se bo izpisal, odmaknil od lige NCAA in se začel pripravljati na NBA nabor. Odločitev je postala dokončna, ko je podpisal pogodbo s športno agencijo Excel Sports. Wiseman je bil pred sezono na veliko lestvicah na samem vrhu nabora. Glede na to, da je bila njegova košarkarska sezona skoraj ničelna, so NBA ekipe postavljene pred vprašanje, če se je dovolj dokazal. Postal je tveganje, vsaj za enega od prvih treh izborov.


(vir: https://twitter.com/jeffborzello) Wisemanova objava o izpisu iz univerze (žal) v angleščini

Ball, Hampton, Anthony in Wiseman imajo prihodnost v ligi NBA, z ali brez lige NCAA. S svojimi odločitvami (z izjemo Anthonyjeve) so naredili nekaj dobrega in nekaj slabega za svoje kariere, ki so na tej točki še izjemno nepredvidljive, zato jim najverjetneje delam krivico. A dejstvo je, da so bile skoraj vse odločitve udarec za ameriško univerzitetno košarko, ki letos trpi. Ekipe ne kažejo neverjetnih predstav in nekaterih najbolj zvenečih posameznikov ni na njihovih parketih. Igralci so začeli iskati luknje v sistemu in svoje kariere razvijati v skladu s svojimi željami in sposobnostmi. A treba je priznati, da je tudi NCAA ugotovila, da so prišli do točke preloma. Zaveda se, da je v svetu vedno več možnosti in da so potrebne spremembe, če želijo ostati na prvem mestu. In te spremembe so že v teku. Njihova razsežnost je še zavita v tančico skrivnosti, a ne dvomim, da bomo že prihodnjo sezono gledali nove talente, ki bodo navduševali na ameriških višješolskih parketih in polnili dvorane, najverjetneje pa tudi svoje žepe.



Vir naslovne slike: latimes.com

0 views