• Niko Hari

Neslavne prigode športnih prestopnikov

PRED PREBIRANJEM: Namen članka je satirično prikazati nekatere obsojanja vredne poteze športnikov in športnih moštev, in ne analitična obravnava problematike neetičnosti in nešportnosti.


Škandali v športu gredo skupaj kot Štajerci in ''špricer''. Skozi zgodovino te, sicer telesno naporne oblike zabave, smo spoznali vrsto športnikov, pri katerih bi še duhovnik ob naštevanju grehov v spovednici raje odšel na kavo zaradi dolžine izpovedi. Od dopinga do prirejanja rezultatov smo športni navdušenci postali navajeni, da se vsaj enkrat na leto razkrije nekakšna prigoda, za katero bi naši ''grešniki'' raje, da bi ostala zakopana globoko pod preprogo anonimnosti. Od prešuštvovanja Tigra Woodsa, do stavnega škandala Tima Donaghija v NBA, pa vse do verjetno največjega dopinškega ''devianta'' Lancea Armstronga, ki je poosebil ''zbadljivko'', da so kolesarji lekarne na dveh kolesih – tega seveda ne gre posploševati na vse tekmovalce v tem športu. Niti legendarna Oprah ga ni mogla rešiti pred valom gneva javnosti, kaj šele obvarovati njegovih naslovov iz kolesarske dirke po Franciji. Oglejmo si nekaj najbolj kontroverznih škandalov, ob katerih so mediji skorajda ostali brez letne zaloge barve v tiskalnikih.


Deflate gate


Najpopularnejši šport nacije iz severne strani Trumpovega zidu, jajčasta različica našega nogometa, je Američanom pomembna kot drugi amandma njihove ustave. Skoraj zločin bi bil na tem mestu pozabiti na škandal vseh škandalov, vsaj kar se medijske pozornosti tiče: proces proti O.J. Simpsonu. Vendar ta prigoda slavnega športnika nima s športom kaj dosti skupnega, zato dovolite, da vam predstavim afero Deflate gate.

Verjetno najbolj nepriljubljeno moštvo ameriškega nogometa, New England Patriots (zaradi konstantne dominacije v zadnjih dveh desetletjih) na čelu z ikono tega športa, quarterbackom Tomom Bradyjem, si je skozi prejšnje desetletje privoščilo številne spodrsljaje, kar se tiče športne etike. Leta 2007 so dobili po prstih, ko so snemali treninge nasprotnih ekip.


V pripetljaju, katerega ime je povezano s škandalom nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona, (Water Gate) so Bostončani iz igralnih žog izpuščali zrak z namenom, da bi Bradyjeve podaje lovilci lažje ujeli. Se sprašujete kako je lahko izpuščanje zraka pomagalo samo eni ekipi? Vsako moštvo v napadu uporablja svoje žoge. Čudna rutina uporabe različnih žog je skoraj prosila za to, da jo nekdo zlorabi v svojo korist. Ko je NFL preiskovala nečedna dejanja, so odkrili SMS sporočila zaposlenih pri moštvu, ki so nešportnost potrdila, izgovor Patriotsov pa je bil, da beseda ''deflate'' v sporočilih pomeni hujšanje igralcev. Samo ta neumen izgovor si zasluži denarno kazen, ki je na koncu znašala milijon dolarjev in dva izbora na naboru, kar je veliko hujši udarec od denarne kazni.


Patriotsi so seveda skušali izpodbijati obtožbe, šli so tako daleč, da so za pomoč prosili prejemnika Nobelove nagrade za kemijo Rodericka MacKinnona. Kemik, eden izmed največjih strokovnjakov za razlago fizikalnih pojavov, kot je uhajanje zraka iz žog, je fenomen mehkih jajc razložil, češ da je do uhajanja zraka prišlo povsem naravno, iz vseh žog hkrati. Pa ja.




Malice at the Palace


19. november 2004 je dan, za katerega celotna uprava lige NBA želi, da se ne bi nikoli zgodil. Tekma med starimi znanci iz vzhodnega konferenčnega finala Detroit Pistons in Indiana Pacers naj bi pokazala, kdo bo gospodar na vzhodu. Pistonsi so še vedno občudovali lesket prstana iz prejšnje sezone na svojih rokah, Pacersi pa so kot ena izmed najboljših obrambnih ekip lige skušali to sezono prodreti vse do finala. Vodja obrambe pri moštvu iz Indianapolisa, Ron Artest, se je kot najboljši obrambni igralec začel razvijati tudi v napadu. Tisti, ki vsaj malo spremljate ligo NBA, slutite kam pes taco moli, ko se govori o Ronu ''Ar(t)estu''. Na tekmi, ki je poskrbela za enega največjih škandalov v košarki, je Indiana manj kot minuto do konca tekme imela 15 točk naskoka. Vse je bilo že odločeno, pa vendarle se je naš zlikovec Artest odločil pod košem z grdim prekrškom lotiti Bena Wallacea. Take stvari se po navadi končajo podobno kot pošiljanje sporočil bivšemu partnerju, ko si vinjen.


Prišlo je do splošnega ravsanja obeh ekip, vendar je vse kazalo na to, da se bodo strasti umirile. Artest se je odločil, da si malo ''odpočije'', zato se je vlegel na zapisnikarsko mizo. Ob skandiranju domačih navijačev in izžvižgavanju je Artestu v nos priletel kozarec piva, našega nasilneža je to tako zmotilo, da je nemudoma skočil med gledalce. Radijski napovedovalec ga je skušal zaustaviti, vendar je kakšnih petdeset kilogramov razlike v mišični masi v korist Artesta posredovanje onemogočilo, napovedovalec pa je za svoj poskus fizičnega obvladovanja dvometraša plačal z zlomom petih vretenc v hrbtenici.


Verjetno se strinjate, poleg nizke samopodobe nasilneži ponavadi niso ravno misleci na ravni Sokrata, tudi Artest ni bil. V napadu besa je za ovratnik zgrabil popolnoma nedolžnega moškega, ki je sedel poleg tistega, kateremu je Artest dejansko hotel iz neposredne bližine pokazati členke svoje desnice. Medtem, ko je ''zlobni'' košarkar pretepal napačnega človeka, ga je pravi storilec skušal po rokoborsko zgrabiti za vrat, med tem pa se je vpletel še tretji navijač. Iz neposredne bližine je vrgel še eno pivo v čelo Artesta, kolateralne kapljice pa so dres umazale še enemu igralcu Indiane, Stephenu Jacksonu. Ta je z lepo odmerjenim udarcem nokavtiral navijača, ki je vrgel drugo pivo. Desni kroše, katerega se ne bi sramoval niti Mike Tyson. Med tem, ko so varnostniki nekako skušali pretepajoče se moške spraviti narazen, velja omeniti, da so gledalci vse skupaj lahko gledali na nacionalni televiziji.


Ko so se vročekrvneži navidezno končno umirili, sta dva navijača skočila na igrišče in skušala obračunati z Artestom in Royal Rumble se je nadeljeval. Artest je še enemu navijaču poslal pozdravčke in poljubčke s tem, da ga je z enim udarcem poslal v svet sanj, svoje pa je dodal še Jermaine O'Neal, ki je v slogu borcev UFC z udarcem v teku skušal najverjetneje izbiti sleherni zob drugemu navijaču. K sreči mu je med poskusom spodrsnilo, sicer bi Darwinova teorija o preživetju močnejšega najverjetneje dobila praktični primer. Kot si verjetno mislite, so igralce čakale stroge posledice. Artest je bil iz lige brez plačila izključen za dobo neverjetnih 86 tekem, kar je še vedno en najdaljših prisilnih počitkov igralca NBA (razen seveda tistih, ki so zaradi drog ali dopinga bili trajno izključeni). Artestov oddih je seveda uničil sleherne sanje o osvojitvi naslova Pacersov, si pa je naš protagonist v znak obžalovanja ime spremenil v Metta World Peace, kar je enako kot če bi si pornoigralka nadela umetniško ime Virginia.




Tonya Harding in noga uboge Nancy


Če te v filmu upodablja ljubka Margot Robbie, prikazan pa si kot ''kul zlikovec'', potem tvoja dejanja ne morejo biti ravno hudodelska, ali pač? Tonya Harding je izstopala v svetu blišča in glamurja umetnostnega drsanja, ne samo po svojem izjemnem talentu, ampak tudi po svojem imidžu. Dekle iz revnejšega okolja, s profanim besednjakom ni bilo po godu finim gospodičnam v tej disciplini. Po nehvaležnem četrtem mestu na Olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 (Francija) je Tonya bila odločna, da je tokrat ne premaga sotekmovalka iz vrst ZDA, Nancy Kerrigan, ki je na omenjenih igrah osvojila bron. Tekmovalna napetost med športnicama je dosegla vrhunec, ko je Kerriganovi na treningu takrat še ‘’neznanec’’ z palico koleno spremenil v pire krompir. Naslednji dan so bile naslovnice polne citatov krikov poškodovane: ‘’Zakaj jaz?’’


Poškodba je Kerriganovi kajpak onemogočila nastop na državnem prvenstvu ZDA, kar je po željah napadalca najverjetneje pomenilo, da bo prva favoritinja za zlato medaljo v Lillehammerju, olimpijado izpustila. OI so bile na sporedu le mesec po napadu, a je zdravniška ekipa menila, da bi si Kerriganova lahko v najboljšem primeru do takrat celo opomogla. V sumljive okoliščine Tonya Harding sprva sploh ni bila vpletena, saj je v preteklosti morala odpovedati nastop zaradi grožnje z bombo – zdelo se je, kot da neznanec namerno škodi vsem drsalkam po vrsti. Policija je hitro ugotovila, da v tej zadevi nekaj smrdi. Glavni osumljenec v zadevi je dokaj hitro postal bivši mož Hardingove, Jeff Gillooly.


Ideja zlobnega ‘’genija’’ je bila kajpak uničiti koleno Kerriganove – tako bi svoji bivši ženi odvil rdečo preprogo do zlate olimpijske kolajne. Kasneje je tudi Hardingova bila spoznana kot kriva pri načrtovanju napada ter odslužila zaporno kazen. Naj še kdo pove, da je kavalirstvo mrtvo. Seveda to ne bi bila ameriška ‘’žajfanca’’, če se Kerriganovi ne bi uspelo vrniti na drsališča do olimpijskih iger in v Lillehammerju osvojiti srebrne medalje. Naše oči so orošene.



0 views