• Luka Skarlovnik

Neupravičena NBA pričakovanja (aka: Yez, we were wr0nG)

Končnica se bliža sklepnem delu in nestrpno pričakujemo odgovora na vprašanje, kateri ekipi se bosta pomerili v velikem finalu te, nekoliko netradicionalne, sezone. Na zaključnem turnirju so se izpostavili posamezniki in moštva, ki so navdušila, manjkalo pa ni niti velikih razočaranj in še večjih presenečenj.

(vir: si.com) Največji obrazi lige NBA, preden jih je (večino) končnica prežvečila in izpljunila.

Z Janom sva pred začetkom mehurčkove končnice izpostavila deset posameznikov, od katerih sva pričakovala največ in sva jih v končni fazi nekako pospravila v predal najboljših košarkarjev, ki so odpotovali v Disneyworld. Najina lestvica se je izkazala za izjemno podobno statistiki pričakovanih golov (»expected goals«), v smislu, da je bila kljub podanemu kontekstu kratko malo katastrofalna. Tako kot xG sva sicer upoštevala veliko faktorjev, a na dan tekme je to popolnoma nepomembno – šteje le rezultat.

10. Joel Embiid

9. Jimmy Butler

8. Paul George

7. Luka Dončić

6. Nikola Jokić

5. James Harden

4. Anthony Davis

3. Kawhi Leonard

2. LeBron James

1. Giannis Antetokounmpo

Takšna je bila najina napoved. Kar nekaj se jih na novo osnovano lestvico ne bo uvrstilo. In čeprav so odpadli verjetno precej boljši košarkarji od nekaterih posameznikov opisanih spodaj, so v končnici razočarali, medtem ko so kolegi na novi, izboljšani lestvici deseterice končnice, presegli pričakovanja in predstavljali ključ do igre in uspehov svoje ekipe.


Embiid je še enkrat pokazal, da bo težko centralni del zmagovalne ekipe. Paul George in Kawhi Leonard sta šokantno v slovo pomahala že v konferenčnem polfinalu - v sezoni, ki jo je večina že označevala za zmagovalno. Preprosto je moštvo sestavljeno iz preveč različnih delov, ki ne uspejo teči skupaj. Lego kocke in Playmobil so izjemno kvalitetne in atraktivne igrače, Clippersi pa niso ugotovili, da jih ne gre sestaviti skupaj.


James Harden je ponovno dokazal, da ne igra zmagovalne košarke, medtem ko Giannis Antetokounmpo kljub še eni MVP sezoni v končnici ekipe ni pripeljal do zmage – tako moštvo iz Milwaukeeja po odprti tržnici igralcev bržkone čakajo korenite spremembe.


Kar trije iz prve peterice so spektakularno pogoreli. No, propad Rocketsov iz Teksasa je bil sicer vse prej kot spektakularen, pa vseeno. Z Janom se imava za znalca.


Čisto malo drugačna lista


Po pogovoru o tem, kdo si zasluži mesto na lestvici, sva ugotovila, da bo kar nekaj imen treba pustiti »na klopi«, čeprav bi si zaslužili visoko uvrstitev.


10 – Kyle Lowry je dokončno dokazal, da je zasluženo prvak lige, čeprav smo od Toronta pričakovali veliko – mogoče celo več, kot so pokazali proti spoštovanja vrednim Celticsom. Pred začetkom končnice Lowry ni veljal za najboljšega posameznika moštva iz Kanade. Največ smo seveda pričakovali od Pascala Siakama, ki je prikazal eno najslabših »zvezdniških« predstav na zaključnem turnirju in krepko ogrozil svoj status zvezdnika. Tudi Fred VanVleet ni igral spektakularno, zato je večje breme padlo na Lowryja, ki je s svojo trdnostjo, bojem in vodenjem ekipe serijo z Bostonom pripeljal do sedme tekme, ko so izgubili. V zaključnih trenutkih je bil v središču dogajanja in franšizo, proti boljšim Celticsom, skozi blato pripeljal do težko prisluženih treh zmag.


9 – Bam (Eudrice) Adebayo je prvi izmed Miamijeve garde, ki si je priboril mesto med deseterico. Čeprav se je Vročica iz Floride uveljavila kot spoštovanja vreden nasprotnik in zelo povezana ekipa, nihče ni pričakoval pustošenja po končnici, sploh pa ne uničenja najboljše ekipe rednega dela sezone, Milwaukee Bucksov. Bam se kaže na obeh straneh igrišča. S hitrostjo, agilnostjo in fizično prezenco povzroča težave nasprotnikovim centrom, s pregledom nad igro pa povezuje Miamijev napad in je ključen za uspeh moštva. Njegova statistika (ki je daleč od slabe) ponavadi ne pokaže vsega, kar Bam stori na igrišču.


8 – Luka Dončić: verjeli ali ne, verjetno najbolj sporen izbor, saj Dallasu ni uspelo napredovati iz prvega kroga končnice, a treba je upoštevati, da so jim nasproti stali zavidanja vredni LA Clippersi. Dončić je motor in duša Mavericksov, večji del serije pa ob sebi ni imel niti drugega imena ekipe, Kristapsa Porzingisa, ki je imel težave s kolenom. Nima smisla izgubljati preveč besed ob fantu, ki nam tako rad riše nasmehe na obraz. Rušil je rekorde, dosegal trojne dvojčke in zadeval ob sireni. Prihodnost je svetla.


7 – Jayson Tatum: Mladenič, ki je nase opozoril že pred nekaj leti, ko je kot prvo ime Keltov iz Bostona poskrbel za eno večjih presenečenj končnice, saj se jim je (brez Gordona Haywarda in Kyrieja Irvinga) uspelo uvrstiti v konferenčni finale in LeBronov Cleveland izzvati do sedmih tekem. V letošnjem koledarskem letu je Tatum eksplodiral v zvezdniški status, v senci katerega je hodil že od omenjene serije. Boston ima izjemno ekipo, ki jo zaokrožujejo Marcus Smart, Jaylen Brown in Kemba Walker, tako da je morda težko izpostaviti izključno enega posameznika, ampak Tatumove dobre predstave so postale stalnica. Je izrazito prvo ime ekipe in njen najkvalitetnejši košarkar, konstantno dobre predstave pa mu pomagajo, da izstopi iz zavidljive množice Bostonove elite.


6 – Goran Dragić: še drugi Slovenec in drugi igralec Vročice na lestvici z Bamom Adebayem in Jimmyjem Butlerjem sestavlja nekakšno veliko trojko Miamija. Statistično zavidljive številke, visoko število odigranih minut na tekmo in organiziranje napada ga postavljajo v središče Miamijevih uspehov. Zanesljiv košarkar, ki z izkušnjami in košarkarskim znanjem nadigrava fizično močnejše nasprotnike. Pri 34 letih skrbi, da njegovo ime – in slovenska košarkarska legenda – še raste.


5 - Jamal Murray je navdušil v prvem krogu končnice, ko smo imeli priložnost gledati enega najboljših strelskih obračunov v zgodovini lige, saj z Donovanom Mitchellom (iz Utah Jazza, ki jim je stal nasproti), preprosto nista »znala« zgrešiti. Murraya smo že večkrat videli na strelskih pohodih, kar ga uvršča med prvo petorko novo sestavljene lestvice pa je predvsem konstantnost. Zdi se, kot da v preteklosti nikoli ni uspel povezati daljšega niza uspešnih tekem, v letošnji končnici pa se Denver nanj uspešno zanaša, Murray pa zaenkrat ni razočaral – niti v seriji proti LA Clippersom, ko je zaradi veliko boljše obrambe nasprotnika njegova statistika nekoliko upadla. Dodal je dovolj, da je ekipo pomagal potisniti čez moštvo iz Kalifornije, poleg doseganja točk pa na letošnjem zaključnem turnirju dodaja še okoli šest asistenc in pet skokov na tekmo.


4 - Jimmy Butler: Mogoče že malo pretiravam z Miamijevimi košarkarji, a v končnici res igrajo izvrstno. Butler je nesporni vodja ekipe. Čeprav njegova statistika nikoli ni kričala »superzvezdnik«, Butler svojim moštvom vedno dodaja veliko več kot le številke. Njegova obramba, organizacija soigralcev in vodstvene sposobnosti ga upravičeno uvrščajo kot najzaslužnejšega za renesanso moštva iz Floride. Na igrišču počne tisto, kar je najboljše za ekipo, vse moči usmeri v zmago, ne glede na to, če mora opravljati tudi »umazana« dela. V zaključnih trenutkih, ko se dvoboj lomi, je žoga v njegovih rokah, in tudi letos je že nekajkrat ekipo pripeljal do zmage na tekmi, ki je bila vse prej kot dobljena.


3 - Nikola Jokić: Point god. Še enkrat ponavljam frazo slišano v enem od slovenskih NBA prenosov – Jokić ne igra košarke, Jokić se igra košarko. Srbski velikan igro vidi drugače, situacije bere bolje in izpod obroča organizira svoj napad. Tudi njegova statistika velikokrat ne pokaže vpliva, ki ga ima na igrišču. Z Murrayem tvorita izjemen dvojec, po vrhu pa je tudi ekipa izjemno globoka in zaokrožena. Prvi mož ekipe, ki odklepa nasprotnikovo obrambo. Joker je ključar. In s tem, ko je odklenil njihovo obrambo, je Clippersom zaklenil pot do konferenčnega finala. Je anomalija na položaju centra. XXL organizator igre.


2, 1 – Anthony Davis in LeBron James: prvi dvojec igra za isto ekipo, od katere se je pričakovalo veliko in je zaenkrat pokorila vsa moštva, ki so jim stala nasproti. V središču sta seveda Davis in James – ostali posamezniki so nekoliko razočarali, saj jim ne uspe konstantno prikazati dobrih predstav (spavaš ili mirno Danny Green?). Ampak velikemu dvojcu »showtime« Lakersov zaenkrat ni mogoče parirati. Zdi se, da si izmenjujeta pošastne predstave, večkrat pa v zadnji četrtini nasprotniki niti niso zahtevali njunega maksimuma. Davis je stopil korak naprej in pokazal, da zna zmagati tudi v končnici, LeBron pa mu je pripravil temelj za zmago. Zdi se, da skupaj posedujeta toliko različnih orožij, da lahko napadeta na toliko različnih načinov, da se obrambe nanju skorajda ne morejo pripraviti. Oba sta sposobna doseči 50 točk na tekmo, zadeti z razdalje, dominirati pod obročem. Davis je med boljšimi obrambnimi igralci lige, LeBron pa se je uveljavil v samem vrhu najinteligentnejših košarkarjev na drugi strani Atlantika. Njuni igri sovpadata kot kajmak in čevapčiči. In vsaj zaenkrat še nista našla nasprotnika, ki bi ju lahko ustavil – za moštvo, ki bi Lakersom predstavljalo verjetno največji izziv, pa je že poskrbel Jokić z druščino.

Komaj čakam, da vidim, kje sem spet ustrelil mimo.

44 views