• Aljaž Janez Pirnat

NHL vratarji: Neprecenljivi varuhi pletenih mrežic

Sestaviti popoln igralski kader pomeni med seboj povezati različne položaje, tipe in kvalitete igralcev, ki drug drugega dopolnjujejo in izpopolnjujejo. Kadar govorimo o hokeju, mora ta mešanica vsebovati moč, agresijo in robustnost obrambnih igralcev, hitrost, iznajdljivost in eksplozivnost krilnih napadalcev ter prefinjenost, pregled in občutek za igro ter ideje centrov. Če imamo vse našteto, je za eno polovico moštva – tisto, ki skrbi predvsem za doseganje zadetkov – poskrbljeno. Potrebujemo pa še tisti nepogrešljivi člen vsakega hokejskega moštva – zanesljivega in preciznega vratarja.


Za vratarja pri hokeju zlahka trdimo, da je vreden polovico moštva, saj je od njegove dnevne forme pogosto odvisno, kako se tekma razplete. Kadar ostali igralci na ledu svojih nalog ne opravljajo dovolj dobro, je prav čuvaj mreže tisti, ki lahko z nekaj potezami zadeve postavi na glavo in tekmo obrne svoji ekipi v prid. V nasprotnem primeru pa na dan, ko napadalcem igra teče kot po maslu, slaba predstava vratarja izniči prednost, ki jo ustvari dober napad.


Hokej je izjemno hitra in dinamična igra. O tem priča tudi podatek, da v povprečju moštvo na tekmo sproži približno 30 strelov proti nasprotnikovim vratom. To pomeni 30 nevarnih situacij za moža med vratnicami. Če temu dodamo še vseprisotni element presenečenja (nepredvidljivi odboji ploščka, hitra ledena površina), ugotovimo, da je v hokeju biti zadolžen za preprečitev zadetkov nasprotnika vse drugo kot mačji kašelj. Tekme, v katerih ekipa doseže ''shutout'' (svojo mrežo ohrani nedotaknjeno), so v NHL prava redkost. V povprečju namreč v najmočnejši hokejski ligi na svetu gledalci vidijo približno šest zadetkov na tekmo, najpogostejši končni izid pa je 3 : 2. Vratarji so brez usmiljenja izpostavljeni in zadolženi za blokiranje pravih raket izpod palic nasprotnika, ki lahko dosežejo hitrost do tudi 160 kilometrov na uro. Prestreči vse te projektile na poti do mreže spominja na pravo misijo nemogoče, pa vendarle se na vsake toliko kakšnemu izmed vratarjev posreči. Če v 82 tekem dolgem rednem delu tekmovanja vratar svojo mrežo uspe zakleniti desetkrat, to pomeni, da je za njim peklensko dobra sezona.


PREVLADUJOČE TEHNIKE IN POSTAVITVE


Tako med branilci in napadalci, tudi med vratarji lahko najdemo različne stile oziroma tehnike igre ali branjenja. Gre za to, kako vratar pristopi k postavitvi v golu in zbijanju ploščka, kar seveda njegovi igri prinese določene prednosti in slabosti.


Najstarejša tehnika oziroma stil branjenja je ''stand-up'' oziroma stoječi slog. ''Stand-up'' vratarji namreč večino obramb opravijo v stoječem položaju, kar pomeni, da imajo kolena dvignjena od tal in stojijo na drsalkah. Kar naredi to tehniko učinkovito, je predvsem možnost hitrega prehoda iz ene strani gola na drugo in nadzor strelov, namerjenim proti zgornjemu delu mreže. Kljub temu pa je ''stand-up'' tehnika v modernem hokeju precej redka, saj večina strelov zleti proti spodnjemu delu mreže, ki pa je pri vratarjih, ki prisegajo na stoječi slog, precej slabo pokrit.


Stand-up postavitev. VIR: NHL.com

Druga tehnika branjena, ki je nastala kot posledica pomanjkljivosti stoječega sloga, je ''butterfly'' oziroma stil metulja. Pri tej tehniki je vratar v nizki preži, njegovi nožni ščitniki in kolena se dotikajo ledene površine, drsalke pa so dvignjene od tal in usmerjene v stran. ''Buttefly'' vratarju omogoča predvsem, da dobro pokrije spodnji del mreže in prostor med nogama in s tem prisili nasprotnikovega napadalca, da plošček dvigne s tal, če želi doseči zadetek. Ker so, v primerjavi s stoječim stilom, ''butterfly'' vratarji nekoliko manj agilni, sta pri njihovi igri zelo pomembna postavitev in pravočasnost oziroma ''timing'', saj so v primeru, da se ''spustijo'' prehitro in na nepravem mestu, zelo izpostavljeni. Tehnika je svoje ime dobila predvsem zaradi postavitve nog vratarja, ki pogosto spominjajo na razpeta krila metulja.


Butterfly postavitev. VIR: NHL.com

Za najbolj razširjen stil branjena v modernem hokeju pa velja hibridni stil, torej mešanica med stilom metulja in stoječim stilom. Tovrstni vratarji v posamični situacijo precenijo, ali se jim bolj obrestuje braniti zgornji ali spodnji del mreže, in v skladu s tem tudi odreagirajo v določenem stilu. Za tovrstne igralce je značilno, da strele, ki letijo nizko, navadno odbijejo s svojo palico, imajo dobro kontrolo nad odbitimi ploščki in niso tako predvidljivi kot vratarji ''čistih'' tipov.


LOČNICA MED ELITO IN OSTALIMI


Poglavitni lastnosti, ki ločita najboljše vratarje od povprečnih, sta občutek za postavitev in prisebnost. Med igro se neredko zgodi, da vratar ne vidi ploščka in ne more natančno vedeti, kje se nahaja. To se zgodi zaradi gneče pred njegovimi vrati, ki mu zastira pogled. Ker ne more biti siguren, mora zaupati svoji intuiciji in oceniti, kje približno je plošček. Streli v hokeju so bliskoviti in v praktično vsakem trenutku iz skoraj kjerkoli lahko plošček prileti proti vratom, zato je pozicija čuvaja mreže izjmeno pomembna, saj mu tudi v primeru, da strel zazna zelo pozno, omogoči hitro in učinkovito reakcijo. Prav tako mora biti vratar s pravilno postavitvijo sposoben čim bolj zmanjšati kot strela napadalca in prepoznati situacije, v katerih se mora odmakniti dlje ali približati golovi črti.

Poleg smisla za postavitev pa mora biti vsak vrhunski vratar obvezno tudi izjemno fizično pripravljen, gibljiv in elastičen. Hitrost igre namreč zahteva hitre premike od ene vratnice do druge, zmožnost spustiti se iz stoječega položaja v popolno raznožko v le nekaj delih sekunde in izjemne ročne spretnosti ter reflekse. ''Svetlobno'' hitri streli seveda zahtevajo ''svetlobno'' hitre reakcije, in če vratar ni zmožen dovolj hitro pokriti prostora in posledično dobro kontrolirati ploščka, kaj hitro sliši zvok glasne sirene, ki oznani zadetek.


Poleg izjemnih fizičnih sposobnosti pa morajo vratarji posedovati tudi veliko mero psihične moči. Slaba odločitev ali površna reakcija, ki morebiti pripelje do tega, da se plošček znajde za njegovim hrbtom, ne sme vplivati na nadaljnjo igro in zbranost vratarja. Ker mora reagirati hitro ter hkrati premišljeno, mora tovrstne lapsuse v njegovi prisebnosti in odločitvah hitro odpraviti in obvladati situacijo. Vratar lahko premore še toliko atletskih sposobnosti in talenta, vendar če ni mentalno dovolj močan, je vse skupaj odveč.


NAJBOLJŠE KAR (TRENUTNO) PONUJA NHL


Liga NHL je trenutno zaradi situacije z novim koronavirusom seveda začasno prekinjena, toda tudi pred prekinitvijo smo bili priča nekaj izjemnim predstavam elitnih vratarjev. Vsako leto se najboljšemu vratarju rednega dela sezone podeli prestižni Vezina pokal, ki velja za nagrado, ki je najbolj nepredvidljiva, saj vratarjem skozi sezono forma navadno močno niha.


Ob videnem do sedaj ima trenutno največ možnosti za osvojitev naziva najboljšega vratarja sezone čuvaj mreže Bruinsov iz Bostona Tuukka Rask, ki v letošnji izvedbi izmed vseh vratarjev povprečno prejme najmanj golov na tekmo, in sicer zgolj 2,12, prav tako pa je izmed strelov, ki so bili sproženi proti njegovim vratom, teh obranil kar slabih 93 odstotkov. Največja Raskova konkurenta za osvojitev Vezine sta Andrej Vasiljevski, ki igra za zasedbo Tampa Bay Lightning in je trenutno vratar z največ zmagami v ligi (35), ter Connor Hellebuyck, čuvaj mreže Winnipeg Jets, ki je med vso konkurenco v letošnji izvedbi lige največkrat, šestkrat, svojo mrežo ohranil nedotaknjeno.


Nič še zdaleč ni dokončno določeno, saj je potrebna zgolj ena slaba tekma, ki izpodrine vratarjevo samozavest in stvari obrne na glavo. NHL namreč premore poleg že omenjenih še številne vratarja vrhunskega kalibra, ki lahko ob nekaj izvrstnih predstavah močno opozorijo nase in s tem oddajo svoj glas za naziv najboljšega varuha pletenih mrežic pretekle sezone.

  • YouTube