• Samo Demšar

Nike Vaporfly in tehnološki doping

Pretekli konec tedna je Mednarodna atletska zveza dokončno sprejela odločitev o prihodnosti tekaških copat podjetja Nike, Vaporfly. Prav ti copati so v zadnjih letih povzročili korenite spremembe v svetu tekaštva, saj s kombinacijo karbonskih platišč (carbon plates) in kompresijske pene (compressed foam) nekaterim tekačem izdatno pomagajo izboljšati njihove rezultate. Kljub omenjeni prednosti za tiste, ki nosijo te čevlje – po ocenah naj bi za 4–5 odstotkov zmanjšali tekačevo porabo energije (running economy), kar se na maratonski preizkušnji izrazi kot 60–90 sekundna prednost – se je Mednarodna atletska zveza odločila, da lahko model Vaporfly športniki uporabljajo na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu.















Dominacijo tekaških copat Vaporfly najlepše prikažemo s podatkom, da so v preteklem letu tekmovalci, ki so uporabljali ta model, osvojili 31 od možnih 36 stopničk na šestih največjih maratonih preteklega leta. (vir: runnersworld.com)


V tem besedilu si bomo pogledali pojem tehnološkega dopinga ter njegovo malce manj zloglasno sopomenko športni inženiring (sports engineering).


Tehnološki napredki so spremenili način, na katerega se igra šport. Tako ima pomembno vlogo v veliko športih, na primer pri tenisu (sokolje oko), nogometu (VAR), lokostrelstvu... A v tem članku se ne bomo osredotočili na to vrsto tehnologije, temveč nas bo bolj zanimala športna oprema, katere razvoj je dodobra spremenil določene športe ter izboljšal dosežke športnikov. To se najlepše vidi v primerih, ko je športnikova oprema ključnega pomena za njegov uspeh. Tako tekaški copati, ki tekmovalcu pomagajo pri varčevanju z energijo, športniku relativno doprinesejo več, kot če bi podobne čevlje nosil košarkar, saj tek ni edini del košarkarske igre.


Izraz inženiring nas najpogosteje spomni na moto športe (F1, Moto GP), kjer je tehnološki napredek ključnega pomena, a posledice so opazne tudi pri drugih športih, na primer pri tenisu – zaradi uporabe karbonsko okrepljene plastike je moderni teniški lopar lahko večji, kot je bil tradicionalni, leseni lopar.

























Tradicionalni leseni lopar je hodil, da lahko moderni teniški lopar teče (vir: researchgate.net)


Harry Potter bi bil veliko manj uspešen iskalec, če bi vsi na Bradavičarki imeli dostop do letečih metel modela Nimbus 2000.



Tekmovalne kopalke LZR Racer


Leta 2008 smo na takratnih olimpijskih igrah v Pekingu bili priča enemu najbolj razvpitih primerov športnega inženiringa v zadnjih letih. Model kopalk LZR Racer je bil tako uspešen, da so ga naknadno tudi prepovedali. V kopalkah – pri izdelavi je sodelovala tudi NASA – so tekmovalci dominirali (98 odstotkov vseh prejemnikov medalj je uporabljala ta model kopalk) in podirali vrsto rekordov. V Pekingu so tekmovalci izboljšali svetovne rekorde v 21-ih disciplinah, olimpijske rekorde pa v 30-ih.


Padanje rekordov se ni končalo z olimpijskimi igrami. Po Evropskem prvenstvu v plavanju v kratkih bazenih leta 2008 na Hrvaškem, kjer je padlo dodatnih 17 svetovnih rekordov, je postalo jasno, da je treba ukrepati. Leta 2009 je tako sledila odločitev Mednarodne plavalne zveze, ki je prepovedala tak tip kopalk in je uvedla strožjo regulacijo glede dolžine kopalk in materiala, iz katerih so lahko narejene.














Kopalke LZR Razor (vir: ries.typepad.com)


Čeprav so strokovnjaki napovedovali, da zaradi novih regulacij na področju kopalk v prihodnjem desetletju v plavanju ne bomo priča prav veliko svetovnim rekordom, temu ni bilo tako. Od leta 2009 je bilo tako preseženih že 15 svetovnih rekordov v ženski in osem svetovnih rekordov v moški konkurenci.











Američanka Katie Ledecky je na olimpijskih igrah leta 2012 in 2016 skupno osvojila 5 zlatih in eno srebrno odličje. V svoji karieri je svetovni rekord dosegla (in večkrat izboljšala) v treh disciplinah (vir:


Če smo se iz primera kopalk LZR Racer kaj naučili, je to lahko dejstvo, da s prevelikim posegom tehnologije v šport to lahko povsem razvrednoti vse tekmovalce, ki do opreme na določenem tekmovanju niso imeli dostopa ali pa ta sploh še ni obstajala za časa njihove športne kariere.


Zanimiv primer je v svoji knjigi Overrated: The 50 Most Overhyped Things in History zapisal Mark Juddery, ki je izpostavil primer Marka Spitza, ameriškega plavalca, ki je na olimpijskih igrah leta 1968 in 1972 osvojil devet zlatih odličij. Kar sedem zlatih odličij je osvojil leta 1972, ta dosežek pa je z osmimi zlatimi medaljami leta 2008 presegel Michael Phelps. Če pa bi Spitzov rekordni čas v 400 m prosto iz leta 1968 (4:07,7) prenesli v Peking, bi ga leta 2008 prehitelo kar 36 tekmovalcev.


Seveda časovna razlika ni zgolj posledica boljše opreme, temveč tudi veliko drugih faktorjev, kot so način treninga, prehrane, sprememba življenskega stila športnikov...


Za konec se vrnimo na Nike Vaporfly. Več kot očitno je, da bodo tekmovalci, ki bodo te tekaške copate nosili na prihodnjih tekmovanjih, imeli izdatno prednost pred konkurenco, hkrati pa bodo do neke mere izničili tudi dosežke svojih predhodnikov. Na tem mestu je primerna misel, ki jo je izrazil škotski komik Frankie Boyle med debato v britanski tedenski zabavni oddaji Mock the Week. V pogovoru o britanskem atletu Dwainu Chambersu (ki ni smel odpotovati v Peking zaradi uporabe prepovedanih sredstev, ki povečujejo telesno zmogljivost) je Boyle v svojem tipičnem stilu izjavil, da ga to zelo žalosti, saj sam hoče, da športniki jemljejo poživila: »Ali hočemo videti, kako nekdo izboljša rekord v šprintu na 100 m za stotinko, ali hočemo videti, ko razdaljo 100 m preteče v treh sekundah


Čeprav je v slednjem primeru bil izpostavljen »klasični« doping, si »klasični« in tehnološki doping konec koncev nista tako različna, saj v obeh primerih tekmovalec dobi pred tekmeci, ki ne uporabljajo iste tehnologije ali poživil, nepravično prednost. Kot se je izrazil profesionalni tekaški trener Peter Thompson, bi lahko na obe vrsti dopinga gledali podobno. »Moramo se vprašati, zakaj se ukvarjamo s tem športom? Se znjim ukvarjamo le zaradi lastnih dosežkov, ali je pomembnejše tekmovanje med športniki. Če je odgovor tekmovanje, potem morajo vsi tekmovalci imeti enake, pravične pogoje


Zagotovo vsi uživamo ob gledanju novih svetovnih in olimpijskih rekordov, a odgovorne zveze bi morale biti v prihodnosti pazljive, saj lahko prevelik vpliv tehnologije šport povsem spremeni in izključi tiste, ki nimajo dostopa do najnaprednejše tehnologije, prav tako pa in razvrednoti veliko dosežkov iz časa pred uvedbo katerekoli revolucionarne tehnologije.


Vir naslovne slike: businessinsider.com

64 views