• Žan Černivec

Nogometna navihanost - od zobne proteze do trgovanja s sladoledom

Zanimiv, zabaven, simpatičen. Oboževan s strani nešteto oboževalcev. Prelep. Obenem moderen in hkrati tako zelo tradicionalen. Zares številni so zaljubljeni v njegove lepote. Nogomet. Je ljudski šport, je vaš, njihov, oziroma od nas vseh. Vsi smo del njega in vsi uživamo njegove lepote.


Zgodovina pa je tudi pri priljubljenem »fuzbalu« postregla s številnimi nenavadnimi naključji. Že siceršnjo atraktivnost igre je v preteklosti še dodatno začinilo nekaj zabavnih pripetljajev, ki vam bodo v naslednjih vrsticah še razširila nogometna obzorja. Skozi pet primerov nogometne navihanosti vam bomo pokazali, da poznavanje nogometa ne bazira le na Ligi prvakov in Svetovnih prvenstvih. Pobožali bomo nogometne čase veliko pred VAR-om in tehnološko-podprtimi arenami ter se hkrati ustavili v krajih, katerih, to si upamo stavit, še niste obiskali. Niti s prstom na zemljevidu.


1. Elitna nogometna liga otočja Scilly


Lokacija žepnega otočja Scilly. Vir: Zaslonska slika



V jugozahodnem delu Britanskega otočja se skriva še eno, prikupno malo otočje Scilly. Pet poseljenih – na teh je urbaniziranih okoli 2.000 prebivalcev – in okoli 140 manjših otočkov je del Keltskega morja.


Vendar pa geo- in demografska skromnost nista dovoljšen razlog, da se na scilljskem otočju ne bi igral nogomet. Tu poteka najmanjše ligaško tekmovanje na svetu. Nogometna liga otočja Scilly je še pod okriljem nogometne zveze Združenega kraljestva (FA). In povsem razumljivo je, da se zdajle sprašujete, koliko ekip lahko sodeluje v prvenstvu tako miniaturnega otočja. Sodeluje jih toliko, kot je potrebno za tekmovanje: natančno dve. To sta zgodovinska rivala Woolpack Wanderers in Garrison Gunners.


Prvenstvo se je začelo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in poteka še danes. Poteka čez zimo, odigranih pa je 17 krogov, navadno ob nedeljah. In da, tudi na tem otočju imata kluba priložnost, da v sezoni osvojita »trojček« lovorik. Poleg domačega prvenstva se potegujeta tudi za Wholesalers Cup (v slovenščini bi to pomenilo Pokal veletrgovcev) in Foredeck Cup (foredeck ali premec - prednji del čolna/ladje). Oba pokalna tekmovanja sta odigrana po sistemu dveh tekem – doma in v gosteh. Sezono odpre ena tekma za Charity Shield, na sloviti Boxing Day pa navijače zabava posebna tekma mlajših proti starejšim.


To pa je tudi problem prvenstva. Primanjkuje namreč mladih igralcev, saj je življenje na otočju težko, mladi pa si zaradi ekonomskih razlogov kariere raje ustvarjajo na večjem, razvitejšem otoku.

Pa naj še kdo reče, da je slovenska Prva liga premalo konkurenčna in neresna!










2. Ko ti pred oči pade megla


Teklo je leto 1945, ko je Arsenal v Londonu organiziral prijateljsko tekmo z ruskim klubom Dynamo iz Moskve. Tekma brez tekmovalnega pomena. Tudi zaradi tega so igralci želeli, da bi tekmo prestavili. Stadion White Hart Lane, kjer je bila tekma odigrana, je med tekmo objela gosta megla. Sodnik se za meglo ni zmenil in vztrajal, da se tekma odigra. In se je.


Celotna situacija je tudi zelo simbolična. Tekma je bila odigrana na stadionu Tottenham Hotspura, ki je Arsenalov največji rival. Bela megla je tako objela nogometno igrišče, da naj bi vsak igralec videl le nekaj metrov pred sebe. In da, bela barva je hkrati tudi osnovna barva Tottenhama. V tekmi so odpovedala standardna pravila nogometne igre. Rusi so med tekmo opravili menjavo, a kaj ko igralec igrišča ni zapustil, rezervni pa je vseeno vstopil. Nekateri gledalci so po tekmi poudarjali, da so imeli Moskovčani naenkrat celo do 15 igralcev na travnati površini. Seveda gre v to dvomiti, saj tudi navijači niso mogli v gosti megli prešteti vseh igralcev na igrišču.


Tudi Arsenal ni bil brez muh – igralec, ki ga je sodnik izločil iz igre, se je vrnil in vseeno igral do zadnjega žvižga. Še najbolj pa je meglo verjetno preklel Arsenalov vratar, ki se je zalaetel v vratnico svojega gola. Zaradi pošodb ni mogel nadaljevati, njegovo mesto pa naj bi zasedel nek navijač s tribun.


Tekma se je končala s 3-4 v korist Moskovčanov. Kljub porazu, pa se je tekma zapisala v zgodovino kot zelo bizarna zgodba o vremensko-nogometnem fiasku.


Vir: Footy Fair



3. Do zadnjega piska


Pomladi leta 1960 se je na Danskem zgodilo nekaj, kar še danes velja za enega najbolj bizarnih pripetljajev v svetu nogometa. Tekla je tekma v vasici Nørager, ki leži pod bolj znanim in obljudenim Aalborgom, med domačim istoimenskim klubom in gostujočim Ebeltoft. Tekma se je končala z zmago domačinov s 4-3, izid pa je najmanj sporen, če ne celo napačen. Pa se spustimo v dogajanje na igrišču tik pred koncem tekme.


Teče zadnja minuta sodnikovega dodatka. Domačini imajo tekmo pod kontrolo, varujejo gol prednosti in vse kaže, da bodo zadržali vodstvo in vknjižili tri točke. Sledi napaka žoga preide v posest gostov. Krenejo v protinapad, a kaj, ko se je ravnokar iztekel sodniški dodatek. Tekma se mora zaključiti, časa več ni. Sodnik Henning Erikstrup bo prekinil protinapad, ubil upe gostov in končal tekmo. Z ustnicami objame piščalko, zajame sapo in – konec! Konec Erikstrupovega upanja po prekinitvi protinapada! Erkstrup je namreč tako močno pihnil v piščalko, da mu je iz ust ušla zobna proteza. Kljub temu, da se je zobna protetika valjala nekje na zelenici nørajskega igrišča, je skušal brez nje pihniti v piščalko in prekiniti tekmo. Vendar pa piščalka ni proizvajala nobenega zvoka, tako da je bil brezzobi delivec pravice primoran poiskati svoj pripomoček, ga očistiti blata, vstaviti v usta in nato končno odpiskati konec tekme.


Vse je tudi storil po takem postopku, omeniti gre le še en minimalen detajl, ki ni nezanemarljiv. Med procesom Erikstrupove kolobocije, so nič-hudega-sluteči gostje v prej omenjenem protinapadu zabili gol. Izenačili so rezultat na 4-4 in v trenutku, ko je sodnik zaključil tekmo, sta bila tekmeca rezultatsko poravnana.

Vseeno pa gostje domov niso odšli s točko v žepu. Erikstrup je situacijo razrešil tako, da je razveljavil zadnji gol in tekmo končal s 4-3 v korist domačih. Šokirani gostje so izdali pritožbo na Dansko nogometno zvezo, ki pa ni bila uslišana.


In mi, spoštovani bralci in bralke, »pljuvamo« VAR.


4. Denar Živež je sveta vladar


V naslednjih vrsticah ponujamo 3 primere nadvse inovativnih prestopnih kupčij. Pozabite milijone, bankovce, odkupne klavzule, bonuse v pogodbi in procente pri naslednji prodaji igralca.


Ion Radu je leta 1998 s svojim CS Jiul Petrosani izpadel iz romunske prvoligaške konkurence. Poleg tega so se znašli tudi v finančni stiski in s preveč igralci. Zaradi vsega tega so bili njihovi igralci drugim klubom nezanimivi. Vsaj do te mere, da niso želeli za njih zapravljati denarja. Tako se je klub odrekel vezistu Ionu Raduju, ki ga je v svoje vrste zvabil četrtoligaš Chimia Ramnicu Valcea. Odkupnika? 500 kilogramov svinjine. Meso je predsednik Jiula prodal in z denarjem poravnal plače.


Napadalec Kenneth Kristensen se je v začetku tega tisočletja izkazal pri norveškem tretjeligašu Vindbjart – zadel je 14 golov. Po sezoni, je med poletjem užival v morski hrani na otoku Flekkeroy (skrajni jug Norveške). To predsedniku Vindbjarta ni bilo všeč, saj je na otoku konkurenčen klub. Zato so se odločili napadalca prodati, otočani pa so v zameno za Kristensena morali njegovemu bivšemu klubu izdati toliko kilogramov morskih rakcev, kolikor je napadalec težak. Kristensen je dejal, da ni imel pojma, ali gre za resno kupčijo ali za šalo. No, šlo je za oboje, Flekkeroy je Vindbjartu izročil 75 kilogramov surovih morskih rakcev, s Kristensenom na čelu pa naslednjo sezono končal kot drugi, medtem ko je Vindbjarrt zasedel peto mesto.


Kot zadnji pa prihaja primer vsem dobro znanega, velikega Manchester Uniteda. Leta 1927 so rdeči vragi v svoje vrste zvabili Hugha McLenahana iz Stockport Countyja. Ker je bil Stockport v finančnih škripcih, pomočnik trenerja pri Unitedu, Louis Rocca, pa je bil lastnik sladolednega podjetja, se rešitev kupčije ponuja sama po sebi. Vezist McLenahan si je dres Uniteda nadel v zameno za tri polne zmrzovalnike sladoleda.


5. Zmaga za mišjo dlako


Na kaj pomislite, če vas vprašamo, kateri je bil najhujši poraz v nogometni zgodovini? Na jesenski Leicesterjev razkol Southamptona z 0-9? Na Realovo razkosanje mestnih tekmecev Raya Vallecana iz leta 2015, ko so jih na Santiago Bernabeuju ugnali z 10-2? Ali morda Villarealovo prijateljsko tekmo z leta 2009, ko so nižjeligaša Navato ponižali z rezultatom 27-0. Pozabite vse to, saj rekordnemu rezultatu te ne sodijo do gležnjev. Tudi če bi Villareal na omenjeni tekmi dosegel petkrat toliko zadetkov, kot jih je, na koncu vseeno ne bi imel rekordne zmage. Ta se je zgodila na Madagaskarju.


Teklo je predzandnje kolo državnega prvenstva. Za naslov sta se vneto borili ekipi Stade Olympique de L'Emyrne (SOE) in AS Adema. V zadnji tekmi sta se tekmeca neposredno srečala, vendar pa se je na žalost ekipe SOE prvenstvo odločilo že krog prej. SOE je le remiziral, vendar pa bi moral v zadnji minuti tekme imeti enajstmetrovko, ki pa je sodnik ni dosodil. Konec upanja je pri igralcih SOE pustil tako močno grenkobo, da so se odločili zadnji krog proti Ademi prostestirati. Na sila zanimiv način.


Ko se je tekma začela, so si zabili avtogol. 1-0. Žogo so postavili na sredini in storili enako. 2-0. verjetno ste dojeli vzorec. Igralci so ponavljali vajo skozi celotno tekmo, dokler se ni izteklo vseh 90 minut. Rezultat? Reci in piši debelih 149-0 v korist AS Ademe.


Madagaskarska nogometna zveza je suspendirala trenerja Zako Be in štiri igralce. Tekma še danes velja za najvišji zabeležen poraz v zgodovini nogometa.


(besedilo ni lektorirano)

35 views