• Luka Skarlovnik

Objektivnost

(KOLUMNA)

(vir: clutchpoints.com) Durant, ki razmišlja o načinih, da se mi prikupi

Včasih se vprašam, koliko smo v športu sploh lahko objektivni. Pri Republiki se igramo pravo novinarstvo. Tako, ki nas ga učijo na fakulteti. Trudimo se stopit izven čevljev navijača in iz zunanje strani pogledat na dogodke, športnike, okoliščine.


Ne vem, v kolikšni meri nam to sploh lahko uspe.


Minuli teden sem si ogledal dve tekmi Brooklyn Netsov. Obe tekmi so suvereno zmagali, igrajo izjemno lepo, hitro, tekočo košarko. Lahko rečem, da so bili do te točke eno najbolj navdušujočih moštev začetka letošnje NBA sezone. Gledam jih igrati in občudujem njihove sheme. A namesto, da bi izredno užival v čistosti njihove igre, mi gre na živce, ker za njih igra Kevin Durant – košarkar, ki mi je malenkost zagrenil nekaj let košarke, za kar mu (verjetno neupravičeno) zamerim. Že ob pisanju se zavedam, da je smešno – nenovinarsko. In tukaj pridem do vprašanja, če bi bil sposoben napisati popolnoma objektiven članek o Mrežicah iz New Yorka. Verjetno ne.


Ampak mislim, da s tem ni nič narobe.


Mislim, da lahko pridaš svojo noto in ne zavajaš.

Mislim, da je naša naloga, da vam šport podamo v njegovi najčistejši obliki – z zgodbo.

Mislim, da vas lahko pritegnemo tudi brez CAPS LOCKA.

Mislim, da je umetnost analize v pisanju in ne številkah.

Mislim, da je včasih primerna tudi neprava beseda.

Mislim, da so lahko s pravo mero »nas« naša besedila iskrenejša.

Mislim, da je objektivnost ideal, ki ga nikoli ne bomo dosegli, a moramo k njemu strmeti.

Mislim, da so šport čustva.


In če bi jih poskušali izničiti – preprosto ne bi bil več šport. Besede izpraznjene pomena.

53 views0 comments

Recent Posts

See All
  • YouTube