• Luka Skarlovnik

Obrambni igralec leta lige NBA

Liga NBA se je tekom 21. stoletja postopoma spreminjala v izrazito napadalno naravnano. Roko na srce je pomehkuženje pravil in sodniških odločitev vodilo do manj agresivne obrambe. Čeprav je verjetno manj elitnih obrambnih igralcev kot v preteklosti, je njihova neizpostavljenost tista, ki jih skriva pred množicami. Poudarek je na atraktivni, hitri in, še enkrat, napadalni igri, ki sicer resda izgleda lepše na malih ekranih, hkrati pa krade nekaj umetnosti košarke, ki jo povečini lahko gledamo le še na YouTubeu in, v veliko manjši meri, v Evroligi.


Vseeno pa tudi danes v NBA lahko spremljamo elitne obrambne igralce, le da so primorani početi še veliko drugega. Zanimivo je, da se v tej kategoriji pogovarjamo predvsem o višjih košarkarjih, ki lahko uspešno branijo obroč. Res je, da imajo tako večji vpliv na dejansko igro, čeprav s tem nekaj odvzamemo branilcem in nižjim krilnim košarkarjem, ki sejejo strah na svojih pozicijah in večkrat pokrivajo tudi najboljše košarkarje nasprotne ekipe in lige (če predpostavljamo, da več zvezdnikov igra na nižjih položajih).


Edino pravilno je, da začnem z Rudyjem Gobertom, ki je nagrado domov odnesel pretekli dve leti, tudi letos pa velja za enega glavnih favoritov. Francoski center moštvo Utah Jazz že več let postavlja v sam vrh obrambnih moštev ter velja za eno največjih prezenc v raketi, kjer nižji košarkarji le stežka zaključujejo preko njegovih dolgih rok. V letošnji sezoni v povprečju na tekmo dosega 10,6 obrambnih skokov, slabi 2 blokadi in 0,7 ukradenih žog. Dobro zapira prodore v raketo in izničuje nasprotnikove poskuse pick 'n rollov (postavljen nasprotnikov blok in njegovo odvajanje proti košu). Z dobrimi 15 točkami na tekmo doda nekaj tudi v napadu, kar je vodilo do njegove prve uvrstitve na tekmo zvezd. Ravno njegova povprečnost v napadalnem delu igrišča pa je najverjetneje razlog, da se o Gobertu ne pogovarjamo kot o A+ zvezdniku lige, posledično pa mu tudi svetovni mediji ne namenjajo toliko pozornosti, kot bi si je zaslužil.

(vir: clutchpoints.com) Rudy Gobert

Pozornost pa je nekaj, kar zagotovo ne manjka enemu od losangeleških zvezdnikov. Anthony Davis (in njegova menjava v LA Lakerse) je že kakšno leto zgodba, ki odmeva znotraj košarkarskih dvoran. Njegova dominantnost v napadu je dobro dokumentirana, malo manj pa se govori o njegovem delovanju na drugem koncu igrišča, kjer je obrambo svoje ekipe dvignil na višji nivo, celo do ene najboljših v ligi. Treba je vedeti, da se obrambna učinkovitost košarkarja ne more meriti le s statistiko, a vseeno ne gre zanemariti, da je Davisova nekoliko boljša od Gobertove. Čeprav je s 7,2 obrambnimi skoki na tekmo za več kot tri slabši od kolega iz Utaha, temu doda v povprečju 2,5 blokade in 1,5 ukradenih žog ter tako dominanco uveljavlja tudi v svoji raketi. Čisto mogoče je, da se razlog za razliko v statistiki med centroma skriva v tem, da nasprotne ekipe proti Gobertu igrajo z mislijo na njegovo obrambno kvaliteto ter tako igralci ne zahajajo več v doseg njegovih rok – to je le sklepanje, a tu moram še enkrat poudariti, da statistika v obrambi ni vse. Kar pa absolutno nič ne odvzame Davisu. Verjetno nekoliko bolj gibljiv košarkar, ki je fizično en najbolj superiornih v ligi, tako da ga na moč ne more obvladovati skoraj nihče. Zaradi gibljivosti dobro brani tudi pick 'n roll akcije, če pa mu nasprotnik uide, pa se Davis zanaša na svojo sposobnost blokiranja. S 26,4 točkami na tekmo je tudi v napadalnem smislu en najboljših košarkarjev v ligi, kar bi, na žalost, znalo vplivati na končno odločitev glede na to, da sta si zgoraj omenjena košarkarja izredno blizu. Žal se pri NBA nagradah velikokrat sešteva in kompenzira, tako da bi (če bo v obrambnem smislu približno izenačeno) znal pretehtati njegov napadalni izkupiček in dejstvo, da je tudi tik pod najboljšimi v pogovoru za MVP nagrado sezone.

(vir: clutchpoints.com) Anthony Davis

Pri slednji pa je trenutno na samem vrhu Giannis Antetokounmpo, ki ponovno igra sezono kariere, kar zanj govorimo že vsako od zadnjih petih let. Fizična moč, hitrost, višina, dolžina rok in agilnost so karakteristike, ki ga uveljavljajo kot »Grško čudo« v napadu, hkrati pa ga nedvomno postavljajo kot enega najboljših obrambnih košarkarjev lige in posledično kot enega najboljših »two way« (obramba in napad) igralcev poleg Davisa in Kawhija Leonarda. Z 11,5 obrambnimi skoki, 1,1 blokado in 1 ukradeno žogo se giblje verjetno nekje med oziroma pod Davisom in Gobertom, a Antetokounmpova telesna agilnost in atletskost mu bolj ali manj omogočata pokrivanje vseh pozicij. Košarkar Milwaukee Bucksov je, tako kot lani, pri vrhu obeh največjih individualnih nagrad rednega dela sezone. Zdi se, da sta Davis in Gobert v tekmi za »DPOY« trenutno nekoliko v ospredju, a razlika je mala in daleč od neulovljive. Spet pa se lahko pogovarjamo o šov aspektu NBA nagrad in predvidevamo, da če zvezdi iz Milwaukeeja uspe tudi letos osvojiti MVP nagrado za najboljšega igralca rednega dela sezone, ni prav verjetno, da lahko domov odnese tudi obrambno krono.

(vir: clutchpoints.com) Giannis Antetokounmpo

Trem izrazitim favoritom sledita košarkarja, ki ju lahko nekako vržemo v isti koš, saj izven resnega pogovora izpadeta zaradi pogoste odsotnosti s košarkarskih igrišč. Kawhi Leonard in Joel Embiid sta elitna obrambna košarkarja. Embiid v povprečju letos dosega 9 obrambnih skokov, 1,3 blokade ter slabo 1 ukradeno žogo na tekmo in je po svoji igri precej podoben Davisu. Kljub visokemu potencialu center iz Philadelphie ne uspe doseči statusa »strah in trepet«, saj zaradi zdravstvenih težav, ne pretirano trdne mentalitete in konstantnih motenj izven igrišča, njegova igra niha in se ne razvija v smer, ki bi si jo Embiid in njegovo moštvo želeli.


Drug igralec v tem košu predstavlja strah in trepet za nasprotnika, hkrati pa tudi za svojo ekipo, saj, če malo karikiram, samo čakaš, kdaj se bo ponovno polomil. Leonard je prvak in MVP dveh finalnih serij. Njegova igra se zdi preprosta, a nezaustavljiva. Angažiran Kawhi je verjetno najboljši obrambni igralec v NBA, v končni fazi je v svoji karieri prejel že 2 DPOY nagradi – v zadnjih letih pa so ga poškodbe in počitek redno oddaljevala od košarkarskih parketov, na koncu pa v zapleteno enačbo podeljevanja nagrad moramo nedvomno šteti tudi število odigranih tekem. Sicer Kawhi dosega nekoliko slabših 6,5 obrambnih skokov in 0,6 blokade, a skoraj 2 ukradeni žogi. Statistika pa ponovno ne pokaže celote njegovega obrambnega vpliva, zato zaključujem s tem, da mu je v lanskem finalu vzhodne konference uspelo Antetokounmpa zaustaviti do mere, da je Toronto zmagal štiri zaporedne tekme in se uvrstil v finale lige, ki jo je na koncu tudi osvojil.


Zdi se mi prav, da nekaj besed namenim še Marcusu Smartu. Igralcu, ki sicer realnih možnosti za osvojitev nagrade za najboljšega obrambnega igralca nima, vseeno pa se vedno znajde v pogovoru, da na igrišču počne več kot prikaže bežen ogled tekme ali njegova statistika. V obrambnem smislu (statistično) izstopa le 1,7 ukradenih žog na tekmo, a glavna Smartova kvaliteta je obramba 1 na 1 tudi proti višjim, močnejšim nasprotnikom. Igra trdo košarko, ki je v današnji ligi NBA nismo vajeni, nasprotnikom ne da dihati in jih neprestano »provocira«, kar se nedvomno pozna tudi na njihovi igri. Smart je zanimiv igralec in lepilo ekipe tudi v obrambnem smislu, ki je zaradi nezmožnosti merjenja njegovega vpliva velikokrat spregledan.


DPOY je drugi v seriji člankov NBA srebrnine. Čeprav na koncu tekmo odloči število doseženih točk, je enakovreden del te enačbe tudi obramba. Zaradi atraktivnosti in dominantnosti najboljših napadalnih košarkarjev čez lužo se večkrat spregledajo njihove obrambne naloge, ki jih pogosto zanemarjajo. Ravno zato je pomembno, da nas včasih prevzame tudi posameznikova obramba, umetnost na igrišču in ji pripišemo zasluženo vrednost, ki prav tako kot dober napad, lahko odloči tekmo.


Vir naslovne fotografije: msn.com

0 views