• Urban Kolman

Pregled sojenja po 12 krogih Premier Lige

Updated: Nov 18, 2019

Letošnjo sezono Premier lige je zaznamoval katastrofalen začetek Tottenhama, Manchester Uniteda in Arsenala, po drugi strani pa odličen začetek Leicesterja in Sheffield Uniteda. Pričakovano sta med prvo četverico Liverpool in Manchester City, malo manj pričakovano, in to pred Citizensi, sta tam pomlajeni Chelsea in že omenjeni Leicester. Liverpool je prejšnji vikend v sporni tekmi premagal City in prednost na vrhu povečal na 8 točk. Kljub vsemu pa je po tekmi ponovno bilo več govora o novi pridobitvi te sezone Premier lige. Seveda je debata tekla o VAR-u. Skozi naslednji članek bom poskusil razložiti, kje tiči problem tehnologije oziroma sojenja in zakaj je v Angliji VAR povzročil toliko nesreče med navijači.


Video assistant referee se je v nogometu redno začel uporabljati že v lanski sezoni, a Angleži so se mu do letos upirali. Sprva so ga leta 2017 začeli uporabljati le v pokalih, kjer je njegova uporaba bila »smešna«. Najbolj je bil očiten oziroma ni bil očiten na dveh tekmah. Prva je bila Tottenham : Rochdale februarja 2018, ko je VAR domačinom sprva razveljavil gol zaradi »prekrška« v napadu, nato jim je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Heung-min Son uspešno izvedel, a mu je VAR gol razveljavil, saj naj bi se Son med zaletom ustavil.


Druga tekma pa je sledila približno leto kasneje in sicer tekma med Swanseajem in Manchester Cityem. Ker je bil to četrtfinale, bi moral na tekmi biti prisoten VAR, ampak žreb je za domačo ekipo določil Swansea, ki je igral v 2. angleški ligi, na stadionu niso imeli VAR tehnologije. Tu pa se stvar zaplete. Swansejev stadion je narejen tako, da dovoljuje VAR tehnologijo, vendar pri Angleški nogometni zvezi niso pustili, da bi stadion iz nižje lige imel VAR tehnologijo. Tekma se je končala z zmago Cityja 3 : 2, vendar so gosti gol dosegli iz prepovedanega položaja in iz enajstmetrovke, ki je bil nepravilno dosojena. Dve odločitvi, ki bi jih VAR spremenil.

Tu pa pridemo do glavne ugotovitve, ki bo bolj kot ne očitna skozi celotno branje. Glavni problem ni tehnologija VAR ali sam koncept pomoči z njo, temveč ljudje, ki to tehnologijo upravljalo.

Pa vstopimo v aktualno sezono Premier lige, po mnenju mnogih najboljše nogometne lige na svetu. Začnemo lahko na uvodni tekmi aktualnih prvakov Manchester Cityja. Ti so gostovali pri West Hamu in na koncu prepričljivo zmagali s 5:0. Ko so sinjemodri mislili, da so dosegli tretji gol, je posredoval VAR.

















Prehiter za "2.4cm" (VIR: BT Sport)


Gol so razveljavili, saj naj bi bil Raheem »Think you are a big man« Sterling v prepovedanem položaju.

To je bil le eden od številnih primerov tesnih prepovedanih položajev, ki so jih v prvih 12. krogih dosodili sodniki s pomočjo VAR-a.


Medtem, ko se modri iz Manchestra svojo odločitev preživeli, je Tottenham v gosteh pri Leicestru izgubil z rezultatom 2 : 1. Po razveljavljenem golu Serga Aurierja, zaradi prepovedanega položaja Sona v akciji za gol, je namesto, da bi bilo 2 : 0 za goste, Leicester hitro izenačil in nato z golom Jamesa »prebolan za reprezentanco, ne pa za obisk kazinoja« Maddisona zmagal. Tu je v ospredje prišel še en problem VAR-a, saj so domačini potem, ko so sodniki gostom razveljavili gol, dobili nov zagon in dodatno motivacijo, medtem ko je ta gostom padla.













Son pa za "1.6cm" (VIR: Twitter)


Naslednji primer je iz tekme Aston Villa : Liverpool, ko je Roberto Firmino zadel za izenačenje, a počasni posnetek in kasneje VAR sta pokazala, da je bil Brazilec (in redni obiskovalec zobozdravnika) v prepovedanem položaju. Liverpool je na koncu zmagal z golom Sadia Maneja, tako da odločitev na rezultat ni vplivala.













Tukaj je VAR 2x krat risal črte, saj prvič ni bilo "offsida" (VIR: Twitter)


Četrti primer se je zgodil v zadnjem krogu pred reprezentančnim premorom, ko je sedaj petouvrščeni Sheffield United obiskal Spurse, ki so bili na 14. mestu. Londončani so povedli z golom Heung-min »Legbreaker« Sona. Nato pa je sledil hiter gol gostov, ki je bil zaradi predolgega prsta Johna »FPL Legend« Lundstroma razveljavljen. Gostje iz Sheffielda so do konca tekme izenačili in iz Londona odnesli točko, lahko pa bi tudi tri.













"Ko bi le imel številko noge 40 in ne 44" (VIR: Twitter)


Glavni problem pri prepovedanih položajih je, da kamere oziroma hitrost slike kamer potuje približno 50 slik v sekundi. V 0.02 sekunde se lahko igralec premakne tudi za več 10 centimetrov (odvisno kako hitro teče), kar pomeni, da se je igralec med sliko A in sliko B premaknil za več kot 10 centimetrov. Tu pa je problem, saj posnetek zaustavijo, ko se jim »zdi«, da je podajalec naredil kontakt z žogo, kar pa je nekje med sliko A in sliko B, med tema slikama pa je igralec v prepovedanem položaju ali pa ni.


Primer te igre s srečo je na derbiju kroga med Liverpoolom in Manchester Cityem dobil Liverpool, ko je Mohamed »Best Friend of Sadio Mane« Salah zadel za vodstvo z 2 : 0. Salah ni bil v prepovedanem položaju, a kaj, če bi se sodnik odločil in sliko zaustavil le delček sekunde kasneje, ko bi Egipčan tam mogoče že bil.





















Salah se je "izognil" "offsidu" (VIR: Sky Sports)


Glavni problem pri prepovedanih položajih je torej to, da odločitve sprejemajo s tehnologijo, ki ni dovolj natančna in se lahko zmoti za več kot 10 centimetrov, kar pa ne pomeni, da so bile odločitve napačne oziroma v primeru Salaha pravilne. Povedati hočem le, da tudi sodniki sami ne morejo vedeti ali je odločitev pravilna, saj nimajo ustrezne tehnologije. Ravno zato je poteza UEFE toliko bolj logična, saj so se na krovni evropski nogometni zvezi odločili, da tako tesnih odločitev o prepovedanem položaju v evropskih tekmovanjih ne bodo pregledovali, temveč bodo pustili prednost napadalcu.


Gledanje zaslonov je preveč evropsko


Pa nadaljujmo pri drugi večji odločitvi Premier lige oziroma Angleške zveze glede VAR-a, torej k uporabi zaslonov na robu igrišč. Sodniki so se namreč odločili, da teh ne bodo uporabljali, saj naj bi ti vzeli preveč časa, kar je ironično, saj medtem, ko posnetke pregleduje sodnik na VAR-u, kdaj pretečejo tudi 4 minute. V tem času bi si glavni sodnik brez večjih težav ogledal ponovitev akcije na zaslonu. Ta odločitev je povzročila pravi kaos, saj sodniki, ki so med seboj prijatelji, niso hoteli spreminjati odločitev oziroma napak svojih kolegov in s tem izpodkopati njihove avtoritete. Ko se je po prvih nekaj krogih to vendarle spremenilo, je postalo jasno, da pri odločitvah ni nobene doslednosti. To je najbolj očitno v kazenskem prostoru, kjer je na trenutke izgledalo, da v sobi za VAR mečejo kovanec, namesto da bi sami sprejeli odločitev.

Nekaj primerov prekrškov v kazenskem prostoru, ki so jih »spregledali«:













"Ameriški" štart Lascellsa nad Kaneom, ko je obrambni igralec izvedel, da na stadionu Londončanov ni sobe za okušanje sira (VIR: Getty Images)













Lerma pohodi Silvo in ga zaustavi, tako kot je Silva čudežno zaustavil izgubo las (VIR: Matthew Childs/Action Images via Reuters)













"Prijateljski" objem Lascellsa in Matipa (VIR: Twitter)














Egan komaj čaka, da zamenja dres s Sokratisom (VIR: Sky Sports)












Guendozi za ramo "pocuka" Soyuncuya (VIR:Twitter)














Mina po vzoru Lascellsa podre Sona (VIR: Twitter)


Sedaj pa nekaj podobnih, a dosojenih enajstmetrovk:















Padec Maneja ob Albrightonu (VIR: Getty Images)













Ponovi vajo (VIR: Graham Chadwick)















Soyuncu raje podre Rashforda, kot da mu pusti mimo, saj se spomni kako United izvaja najstrožje kazni (VIR: The Athletic)















Luiz »reši« Salaha pred Sokratisom, saj mu je Grk zaupal, da bo napadel Egipčanovo ramo (VIR: Getty Images)


Kot vidite je primerov preveč. Problem pri vseh je to, da nobene od odločitev niso spremenili, le v zadnjih štirih primerih so enajstmetrovke bile dosojene brez ogleda posnetka. V ostalih primerih so posnetke pregledali v sobi za VAR, a so se odločili, da v nobenem ni bilo dovolj stika za enajstmetrovko, kar je smešno, saj je v vseh prišlo do kontakta ali vlečenja, tako kot pri zadnjih štirih.

*Zavedati se je treba, da v vseh primerih igralec »pretirava« pri kontaktu ali pa se ob dotiku vrže. V modernem nogometu težko dobiš prekršek, če poskusiš ostati na nogah.

Najbolj pa je bilo to očitno v dveh primerih, v obeh je bil vpleten igralec Watforda Gerard Delofeu. Na tekmi s Tottenhamom je bil nad njim storjen očiten prekršek za najstrožjo kazen, a te VAR ni dosodil.















Verthongen je Delofeuja najverjetneje zamenjal za Eriksenovo ženo in ga podrl (VIR: The Times)


Dva tedna kasneje je bil nad njim ponovno storjen prekršek v kazenskem prostoru, tokrat proti Chelseaju. Poudariti je treba, da je bil ta manj očiten kot tisti Jana Verthongena, vendar je tokrat VAR dosodil najstrožjo kazen.












Jorginho in njegove svetovno znane "hitre" reakcije (VIR: The Times)


Tretja velika točka pogovora, ki pa je letos prav tako nova, je pravilo o roki oziroma zakon roke, ki pravi: »Kaznivo je, če se igralec namerno dotakne žoge z roko, vključno s premikanjem roke proti žogi, pridobi posest ali nadzor nad žogo, ko se je dotaknila njegove roke, in nato zadene v gol nasprotnika ali ustvari priložnost za dosego zadetka.«


To pravilo je prišlo v poštev že na tekmi drugega kroga med Manchester Cityem in Tottenhamom, ko so domači sinjemodri dosegli zmagoviti gol, a je bil ta zaradi roke Aymerica »Please God save me from Otamendi and Stones« Laporta pred golom razveljavljen.
















Rokomet Laporta (VIR: Getty Images)


Zakon roke pa vsebuje tudi naslednje besede: »Običajno gre za prekršek, če se igralec dotakne žoge z roko, ko roka njihovo telo naredi nenaravno večje ali ko je roka nad njihovo ramo.« Tako bi Everton proti Tottenhamu moral imeti enajstmetrovko, saj je z roko v kazenskem prostoru igral Dele Alli. VAR je posnetek pregledoval slabe 4 minute, a enajstmetrovke niso dosodili.














Dele Alli z odbojkarskim poskusom (VIR:Twitter)


Še preden pa se vrnemo na tekmo Everton : Tottenham, pa ne moremo govoriti o rokah, ne da bi spet omenili derbi med Liverpoolom in Manchester Cityem. Na tej tekmi je Trent Alexander Arnold v kazenskem prostoru dvakrat igral z roko, zato so gostje iz Manchestra bili prepričani, da bi morali imeti dve enajstmetrovki.


Mnogi so mnenja, da je prva roka čisti primer enajstmetrovke, vendar zagovorniki domačih poudarjajo, da se je pred Trentom »Barcelonina nočna mora« Alexander Arnoldom žoge z roko dotaknil napadalec Bernardo »Mendy's best friend« Silva. To je tudi res, vendar če pogledamo, kaj o takšnih »odbitkih« mislijo v Premier ligi, ugotovimo naslednje: »igralcem Premier lige bo omogočen dodaten prostor, ko gre za nabite roke. Stiku z žogo se je pogosto nemogoče izogniti, če se je odbila od nasprotnika, soigralca ali celo drugega dela lastnega telesa. Tako se roke ne bo sodilo, če se žoga dotakne igralčeve roke neposredno z njihove glave/telesa/stopala ali glave/telesa/stopala drugega igralca, ki je blizu/v bližini.« Kar pa pomeni, da po pravilih, roka Silve ni bila roka.


Poleg tega so Rdeči svoj prvi gol zadeli po roki Arnolda in če so Cityju v drugem krogu razveljavili gol proti Tottenhamu, bi ga lahko tudi Liverpoolu, saj je Trentova roka omogočila, da so Liverpolčani izvedli protinapad in zadeli.


Tu pa je problem, saj je interpretacija novega pravila/zakona o roki tako odprta in pravilo je tako površno napisano, da bi v tem primeru sodnik ali VAR lahko naredil tri različne stvari, vse tri pa bi bile po pravilih sprejemljive. Lahko bi dosodili roko Alexander Arnolda/enajstmetrovko, roko Silve (ocenil bi, da to ni bil odbitek) ali pa razveljavil gol Liverpoola (ta odločitev bi bila najverjetneje zelo sporna zaradi pretečenega časa od roke Arnolda do gola, a po eni interpretaciji pravila tudi najbolj pravilna). Tu pa je tragikomično to, da sodnik ni naredil nič in prav to je bilo narobe, saj je pravilo enostavno ignoriral.












Trent v boju za reprezentanco pokaže, da je lahko tudi on vratar (VIR: Twitter)


Pri drugi roki pa je bilo mnenje vseh enako. Šlo je za enajstmetrovko, vendar sta glavni sodnik in VAR ponovno razočarala.










"Walker je med tednom imel 1 obrambo, jaz imam sedaj 2" (VIR: Twitter)


Enostavno smešno

Preden končamo z analizo sodnikov, pa si bomo pogledali še tri bolj izpostavljene incidente, kjer so sodniki in VAR pozabili opravljati svoje delo oziroma so se odločili in sami videli prekršek, ki ga ni bilo.

Prvi primer je rdeči karton Sona na prej omenjeni tekmi Everton : Tottenham. Kot najbrž vemo vsi, ki spremljamo Premier ligo, si je ob štartu Južnega Korejca igralec Evertona (in zmagovalec najlepše brade v ligi) Andre Gomes zlomil nogo. Sodnik je pretresenemu Sonu sprva pokazal rumeni karton, ko pa je videl posledice prekrška, ga je spremenil v rdečega. Posnetki so kasneje pokazali, da je bil Sonov štart klasičen rumeni karton in bi za Gomesov zlom prej lahko okrivili Serga »Red card waiting to happen« Auriera, kot pa Sona. To je bila priložnost, da se VAR izkaže in naredi to za kar je bil pripeljan, spremeni očitno napako sodnika. A spet je zatajil, Tottenham je do konca tekme igral z igralcem manj in v zadnjih minutah prejel izenačujoči gol. Le nekaj dni kasneje pa je Premier liga Sonu izbrisala kazen treh tekem in s tem priznala napako delilca pravice.














Fotografija posneta pred katastrofo (VIR: Getty Images)


Naslednji primer je prav tako bizaren. Aston Villa je v gosteh pri Crystal Palaceu lovila zaostanek in proti koncu tekme je na polovico Eaglesov prodrl Jack Grealish in na robu kazenskega prostora v padcu podal Henriju Lansburyju, ki je zadel za izenačenje. Vsaj dokler se sodnik ni odločil, da naj bi se Grealish vrgel in gol razveljavil. Bizarno tukaj je to, da Grealish ni zahteval prekrška in, da je tega več kot očitno nad njim storil Gary Cahill. VAR bi lahko popravil krivico in pokazal, da je uporaben. A spet ni bilo nič. Aston Villa se je domov vrnila brez točk.


Tretja med bolj »čudaškimi« odločitvami pa se je zgodila na Emiratih, ko je Arsenalov obrambni igralec Sokratis »I have no soul« Papastathopoulos zadel za zmago z 3 : 2, prav tako proti Palaceu. No, tokrat se je VAR odločil posredovati, saj kot kaže ni prenesel pritiska in »našli« so prekršek Chambersa v kazenskem prostoru in razveljavili gol Arsenala. Tekma se je končala z 2 : 2.













"Good ebening" in razveljavljen gol (bi vam pokazal prekršek ampak ga ni bilo) (VIR: Reuters)


Na koncu lahko ugotovimo, da je sojenje, kljub uradni statistiki, ki pravi, da se je število napak zmanjšalo, še vedno, z eno besedo, katastrofalno. Zato pa so krivi sodniki sami, njihovi kolegi, ki upravljajo VAR, največji krivec pa je zagotovo šef sodnikov na Otoku Mike Riley, ki se v slogu Brexita upira navodilom s strani UEFE in svojim uslužbencem daje navodila, ki zahtevajo ignoriranje zaslonov ob zelenici in preverjanje milimetrskih prepovedanih položajev. Zraven pa lahko prištejemo včasih bizarne odločitve tistih, ki upravljajo VAR, nov zakon roke, ki je nejasen in včasih nasprotuje sam sebi, in preprosto nekompetentnost sodnikov samih. To pa ne bi smelo čuditi nobenega, saj je minilo le eno leto od zadnjega Svetovnega prvenstva, kjer ni bilo niti enega angleškega sodnika. Če bo šlo tako naprej, ga tudi na naslednjem ne bo.

275 views