• Samo Demšar

Prošnja uslišana: Denver že tretjič z zaostankom 3 – 1 v zmagah

Pred začetkom finala Zahoda med Denver Nuggetsi in Los Angeles Lakersi je glavni trener Denverja Mike Malone pošalil, da so Nuggetsi ligo prosili, če lahko serijo začnejo z zaostankom 3 – 1 v zmagah.

Izjava trenerja Denverja pred začetkom finala zahodne konference


Denver je v obeh dosedanjih serijah – proti Utahu in hudo favoriziranimi Los Angeles Clippersom – po četrti tekmi bil na robu izpada iz končnice. A v obeh primerih se je moštvo iz zvezne države Kolorado zbralo in nanizalo tri zaporedne zmage ter tako podaljšalo svoje »počitnice« v Orlandu za nedoločen čas.


Denver je postal prva ekipa v zgodovini lige NBA, ki mu je zaostanek s 3 – 1 v zmagah uspelo obrniti dvakrat v isti končnici.


Nuggetsom še zadnjo oviro pred eno najbolj neverjetnih poti do finala lige NBA predstavljajo Los Angeles Lakersi, z izjemnim dvojcem LeBrona Jamesa in Anthonyja Davisa. Po današnjem porazu je bila prošnja Maloneja uslišana – Denver spet zaostaja s 3 – 1, a do trenutne situacije v finalu zahodne konference pridemo v nadaljevanju.


Več kot desetletje od zadnjega nastopa Denverja v konferenčnem finalu


Carmelo Anthony, Chauncey Billups, Kenyon Martin, Nene in Dahntay Jones. To je bila najbolj pogosta začetna postava ekipe iz Kolorada, ko je v sezoni 2008/09 zadnjič nastopila v konferenčnem finalu. Ekipo so s klopi dopolnjevali še J.R. Smith, Linas Kleiza in Chris Andresen, poveljeval pa jim je legendarni trener George Karl.


Andersen, Anthony in Martin leta 2009 (vir: Denver Post)


A v tisti sezoni je bila za Denver previsoka ovira prvouvrščena ekipa Zahoda, Los Angeles Lakers, ki so pod vodstvom Kobeja Bryanta z Nuggetsi opravili v šestih tekmah, kasneje pa brez večjih težav ugnali Orlando Magic in postali prvaki lige NBA.


Sezona 2008/09 je bila ena redkih svetlih točk v zgodovini Denverja. Za franšizo je bil to šele drugi nastop v konferenčnem finalu – v sezoni 1984/85 so že po petih tekmah morali priznati premoč Lakersom.


Sezono po uvrstitvi v konferenčni finale sta ekipo zapustila glavna zvezdnika Anthony in Billups; po sezoni 2012/13, ko je Denver kljub pomanjkanju zvezdnikov končal z zelo dobrim izkupičkom zmag in porazov (57 zmag za ekipo, katere najboljši strelec je bil s slabimi 17 točkami na tekmo organizator igre Ty Lawson), je sledilo še eno razočaranje v končnici proti šestouvrščeni ekipi Zahoda Golden State Warriors. Kljub nagradi za najboljšega trenerja sezone je Karl dobil odpoved, Denver pa je začel z novo izgradnjo konkurenčne ekipe – rebuildom.


Trener George Karl je v Denverju preživel devet sezon. V vseh devetih se je Denverju uspelo uvrstiti v končnico, a prav vsako leto (z izjemo sezone 2008/09) je ekipa izpadla v prvem krogu.


Leta rebuilda in nabor


Težko boste našli navijača Denverja, ki se z veseljem spominja obdobja med letoma 2013 in 2016. Po dveh sezonah je franšizi uspelo v najti pravega trenerja, ko so iz Sacramenta pripeljali Mikea Maloneja. Čeprav so tri sezone bili povsem nekonkurenčni, pa so prek nabora začeli graditi novo jedro ekipe. V menjavi s Houstnom na dan nabora leta 2014 pripeljali Garyja Harrisa ter Jusufa Nurkića (ki so ga leta 2017 poslali v Portland v zameno za Masona Plumleeja). Na istem naboru so s šele 41. izborom v svoje vrste pripeljali enega najboljših centrov zadnjih sezon Nikolo Jokića. Na naboru leta 2016 pa so s sedmim izborom dodali še drugega zvezdnika trenutne ekipe Jamala Murrayja.


Nuggetsi so imeli v zadnjih letih zelo dober nos predvsem v poznejšem delu nabora – z 41. izborom so leta 2014 izbrali že omenjenega Jokića, z 51. izborom leta 2017 Monteja Morrisa, v zadnjih dveh naborih pa sta jim uspela tudi dva »ropa« nabora. Leta 2018 so kot 14. izbrali Michaela Porterja Jr., ki je zaradi poškodb izgubil veliko kapitala na naboru. Zgodba se je ponovila leta 2019, ko so v svoje vrste pripeljali Bola Bola, ki je bil prvotno predviden kot eden prvih desetih izborov, a je zaradi skrbi glede poškodb bil izbran kot šele 44. Na naboru so ga izbrali Miami Heat, a so ga v zameno za denar in izbor na prihodnjem naboru poslali v Denver.


Čeprav lahko poteze Nuggetsov na naborih v zadnjih letih označimo za dobre, pa vseeno ne smemo pozabiti na dve veliki napaki. Leta 2013 so kot 27. izbrali Rudyja Goberta, leta 2017 pa kot 13. Donovana Mitchella. Oba igralca so na noč nabora poslali v Utah Jazz, kjer sta se razvila v zvezdnika – Gobert je bil poleg številnih priznanj tudi dvakrat razglašen za najboljšega obrambnega igralca lige, Mitchell pa je eden od najboljših mladih zvezdnikov v ligi NBA.


Gobert in Mitchell (vir: Yahoo! Sports)


Ponovna konkurenčnost


Po treh sezonah podpovprečnosti se je Denver končno lahko spet boril za mesto v končnici. Ta se jim je za las izmaknila leta 2017, ko so z izkupičkom 40 zmag in 42 porazov končali na devetem mestu – osmo mesto, ki vodi v končnico, so z 41 zmagami osvojili košarkarji Portlanda.


Še hujša usoda jih je doletela sezono kasneje. Na zadnji tekmi sezone jih je čakal obračun z Minnesota Timberwolves, ki je imela enako razmerje zmag in porazov kot Denver – zmagovalec tekme pa je osvojil osmo mesto in preboj v končnico. Tekma se je zavlekla v podaljšek, a na koncu so bili s 112 proti 106 boljši Timberwolves, s čimer so se po 14 letih spet uvrstili v končnico.


Kljub dvema zaporednima razočaranjema v zaključku sezone se je Denver vrnil močnejši. Izrazito mlada in neizkušena ekipa (če odštejemo takrat 34-letnega Paula Millsapa) je redno sezono končala z drugim najboljšim izkupičkom na Zahodu, a za pomanjkanje izkušenj so drago plačali v končnici. Hudo jih je namučila sedmouvrščena ekipa San Antonia, ki so jo sicer uspešno odpravili v sedmih tekmah. Sedem tekem je trajala tudi naslednja serija, ko so Nuggetsi premoč morali priznati tretjeuvrščeni ekipi Portlanda.



Sezona 2019/20


Težko bi rekli, da je Denver od prejšnje sezone napredoval. Rezultatsko so nazadovali in skrajšano redno sezono končali kot tretja ekipa Zahoda. Pred začetkom sezone so iz Oklahome pripeljali Jeramija Granta, po sezoni rehabilitacije je bil nared tudi Michael Porter Jr.; med sezono pa so odposlali Malika Beasleyja in Juana Hernangomeza.


Življenja v Orlandu košarkarji Denverja niso začeli optimalno. Po eni zmagi v pripravljalnih tekmah, na kateri so se odločili za zelo zanimivo začetno postavo, so od osmih tekem zaključka redne sezone slavili trikrat, od tega dvakrat po podaljških.

Postava Denverja na pripravljalni tekmi proti Washingtonu - pravo nasprotje Houstonovega smallballa.


Po četrti tekmi prvega kroga končnice proti Utah Jazz, ki sta jih vodila že omenjena Gobert in Mitchell, je večina košarkarskega sveta Denver že odpisala, a Nuggetsi so se vrnili s tremi zaporednimi zmagami in napredovali.

Še lažje jih je bilo odpisati po četrti tekmi naslednjega kroga proti Los Angeles Clippersom, ki so jih številni že pred začetkom sezone videli na prestolu lige NBA – a mlada vojska Denverja je spet nanizala tri zmage in prišla do konferenčnega finala proti Los Angeles Lakersom.


Denver vs LA Lakers


Pa smo le prišli do glavne teme tega prispevka – finala zahodne konference. Čeprav ga na prvi pogled dominirajo favorizirani LA Lakersi, je vredno omeniti, da Denver ni bil konkurenčen zgolj na prvi tekmi. Čeprav so na koncu izgubili za »le« 12 točk, je Los Angeles v zadnji četrtini vodil že za 27, na koncu tekme pa so igrali z rezervno postavo.


Druga tekma je bila veliko bolj izenačena – Lakersi so vodili praktično celotno tekmo, a so v zadnjo akcijo vstopili z zaostankom ene točke – ob zvoku sirene je s trojko zmago Los Angelesu prinesel Davis.

Tretja tekma je bila pravo nasprotje prve – Denver je v zadnji četrtini vodil že za 20 točk. Lakersi so z dobro igro prišli na vsega tri točke zaostanka, a so se Nuggetsi zbrali in slavili z osmimi točkami prednosti.


To nas pripelje k današnji tekmi, ki je bila spet zelo izenačena, a so na koncu izkušnje odigrale svojo vlogo – LeBron se je v odločilnih trenutkih izkazal z dvema (malce spornima) obrambnima akcijama proti Murrayju – in Lakersi so prišli do tretje zmage v seriji.


Obe Jamesovi obrambni akciji, ki sta bili verjetno odločilni potezi četrte tekme finala zahodne konference:

Druga, malce bolj sporna akcija:

Za tistimi, ki na zgornjih posnetkih ne vidite nič spornega, se strinja tudi igralec Golden Statea Draymnod Green:


A kljub temu, da so Lakersi le tekmo oddaljeni od finala, se mi ne zdi, da je konferenčno finale odločeno. Tega ne trdim zato, ker se je Denver iz take situacije v letošnji končnici rešil že dvakrat. Po tej logiki bi lahko izpostavili, da so Lakersi letos zmagali obe tekmi, ko so letos vodili 3 – 1 v zmagah. Še daljši staž ima dejstvo, da LeBron ni izgubil konferenčnega finala že od leta 2010. A vseeno obstaja več razlogov, ki bi lahko botrovali ponovnem uspehu Denverja:

1. Okoliščine


Izkušnje v ligi NBA pridejo do izraza prav v končnici. Velikokrat vidimo, kako ekipe z izjemno redno sezono propadejo pod pritiskom žarometov in atmosfero, ki jo ustvarijo nasprotnikovi navijači. A letošnja končnica je povsem drugačna od vseh prejšnjih, saj mehurček v Orlandu neizkušene košarkarje varuje pred pritiski medijev in navijačev. Prav to je eden od ključnih razlogov za uspeh Denverja in Miamija – slednji imajo v svojih vrstah poleg veteranov številne neizkušene igralce (Tyler Herro, Duncan Robinson), ki bi v običajni končnici težko imeli tako velik vpliv na potek končnice.

2. Globina ekipe


LeBron James in Anthony Davis sta pokazala, da sta najboljši dvojec v ligi NBA in hkrati tudi dva najboljša posameznika finala zahodne konference. A od Davisa do tretjega najboljšega igralca Los Angelesa je velikanski prepad.

Najboljši dvojec letošnje končnice v bitki za žogo.


Lakersi se morajo zanašati na veterane (Dwight Howard, Rajon Rondo, Danny Green), nekonsistentne mlade igralce (Kyle Kuzma, Alex Caruso), nekje vmes pa ostanejo še Kentavious Caldwell-Pope, JaVale McGee in Markieff Morris – da velike trojke J.R. Smitha, Diona Waitersa in Jereda Dudleyja sploh ne omenjam.


Na drugi strani imajo Nuggetsi poleg dvojca Murray – Jokić, ki v letošnji končnici igrata izjemno, še malo morje mladih igralcev – Porter Jr., Grant, Morris – ki uspehom ekipe prispevajo levji delež. Svoj del redno pristavi še veteran Millsap. Igralec, ki zaenkrat kaže očitno premalo, pa je Gary Harris.

Jokić in Murray sta nesportni zvezdi letošnje končnice.


3. Skoki, borbenost in izgubljene žoge


Pomanjkanje borbenosti in posledični statistični primanjkljaj pri skokih je bil zelo očiten v tretji tekmi serije. Denver je tisto noč dobil kar 19 odbitih žog več (44 - 25), kar je bil velik razlog za dobro igro ekipe.


Trije centri Los Angelesa – Howard, Davies in McGee – so v tretji tekmi skupaj zbrali le štiri skoke.


Velik problem za Lakerse bi lahko bile tudi izgubljene žoge. Od 16 ekip, ki so se uvrstile v letošnjo končnico, so košarkarji Los Angelesa v tem elementu boljši zgolj od Oklahome. Čeprav so Lakersi v večini primerov to težavo uspešno premagali z drugimi elementi svoje igre, pa bi lahko to v tako izenačeni seriji, kot jo spremljamo, drago plačali.


V situaciji, v kateri nimajo ničesar za izgubiti, bo mlada in energije polna ekipa iz Kolorada z agresivnostjo in borbenostjo poizkušala izsiliti tekmo za tekmo.

Če povzamemo: Denver se je že tretjič v tej končnici znašel v nezavidljivem položaju. A zaostanek s 3 – 1 nikakor ni usoden, sploh če upoštevamo, da so se Lakersi komaj izvlekli na drugi tekmi. Povsem nesmiselno se mi zdi napovedovati, koliko tekem bo še trajala serija in kdo bo potoval v finale lige NBA. Kot dolgoletni (a občasen) navijač Denverja si seveda želim, da Denverju uspe povratek, ki je roko na srce vseeno malo verjeten.


Vsekakor pa letošnja končnica za Nuggetse ni vrhunec, temveč le začetek. Z zmago nad Clippersi so že presegli vsa pričakovanja; izkušnje in samozavest, ki jih bodo pridobili letos, pa bodo ključne za uspeh franšize v prihodnosti.


Čeprav so vse oči obrnjene v Los Angeles, bo v prihodnjih sezonah potrebno pozornost nameniti tudi moštvu iz Kolorada, ki še zdaleč ni reklo zadnje besede.

Vir naslovne slike: The Medium