• Jan Blaževič

Projekt - Arsenal

Mikel Arteta je Arsenalov trener že več kot eno leto. V tem obdobju je klub iz severa Londona doživel marsikaj, tako vzpone kot tudi padce. Arteta je že v svoji prvi sezoni osvojil angleški FA pokal – v polfinalu je ugnal Španca Pepa Guardiolo in Manchester City, v finalu pa še londonskega rivala Chelsea. V začetku letošnje sezone je Arsenal osvojil tudi angleški superpokal, ko je bil po enajstmetrovkah boljši od Liverpoola. Vseeno situacija ni tako rožnata, postoriti pa je potrebno še ogromno dela, če se Arsenal želi prebiti v boj za najvišja mesta v Premier ligi.

Mikel Arteta. (vir: Vbet News)


Arteta in njegov projekt

Kljub dvema osvojenima lovorikama je prvih 15 mesecev Artetovega vodenja Arsenala vse prej kot odličnih. V lanski sezoni je Arsenal izpadel iz Evropske lige proti grškemu Olympiakosu že v šestnajstini finala, v letošnji sezoni pa v FA pokalu, kjer so branili naslov iz lanske sezone, niso prišli niti čez Southampton, ki je bil prav tako boljši v šestnajstini finala. Forma Topničarjev v angleški Premier ligi pa je tista, ki je v zadnjem letu trpela. Če Arsenal ne bi osvojil Fa pokala v lanski sezoni, sploh ne bi nastopal v evropskih tekmovanjih, kar bi bilo za klub sramotno (vsaj glede na pričakovanja navijačev). Arteta pri Arsenalu ustvarja projekt, ki še ni povsem jasen. Lansko osmo mesto je bil slab rezultat, ki se je zdel le "lapsus" v sezoni, ko bi klub moral biti v tranziciji. A letos je situacija podobna, celo še slabša. Arsenal se trenutno nahaja na desetem mestu na lestvici angleške Premier lige – od tako željenega četrtega mesta, ki vodi v Ligo prvakov, zaostaja deset točk. Deset krogov pred koncem se zdi, da je uvrstitev v najelitnejše evropsko tekmovanje skozi ligo skoraj nemogoče. A možnost ostaja – tudi v Ligi Evropa.


Dejstvo je, da je v angleški Premier ligi veliko število konkurenčnih klubov z izjemnimi posamezniki in trenerji. Manchester City je letos dokazal, da ima najširši kader, kar je ob težkem razporedu in velikem številu poškodb ključno. Manchester United še naprej igra po sistemu toplo hladno, še vedno pa se držijo krepko med najboljšimi štirimi. Leicester je v zadnjih letih dokazal, da gre za klub z izjemnim občutkom za poslovanje. Tudi Chelsea, Tottenham in Liverpool so klubi, ki bi jih pričakovali v boju za najvišja mesta. West Ham in David Moyes letos presenečata, prav tako Aston Villa. Tu je še Everton s Carlom Ancelottijem, enim najboljših trenerjev na svetu, ki ekipo iz Liverpoola še vedno drži v boju za Ligo prvakov (poleg tega je letos mogoče, da se prvič po dolgem času zgodi, da Modri iz Liverpoola končajo pred svojimi mestnimi rivali). Same odlične ekipe, izmed katerih nekdo mora izviseti. In letos je za zdaj to (ponovno?) Arsenal.

Vir: arsenalfclatestnews.com


Zato si je klub iz severnega Londona po eni strani kriv tudi sam. V zimskem prestopnem roku so se morali bolj kot z nakupi novih igralcev ukvarjati s čiščenjem nereda, ki so ga za sabo pustila dolga leta nelogičnega in slabega poslovanja. Nemca Mesut Özil in Skhodran Mustafi, Grk Sokratis Papastathopoulos, Bošnjak Sead Kolašinac in Francoz William Saliba so klub zapustili (zadnja dva na posojo), za vse te igralce pa niso dobili niti centa. Še več, nogometaši so bili na tako visokih pogodbah, da jih je Arsenal moral, vsaj v določeni meri, izplačati. Za to je bilo potrebno celo posojilo s strani banke (čeprav je lastnik Arsenala ameriški miljarder Stan Kroenke).


Kljub vsem naštetim težavam je v klub na posojo prišel Norvežan Martin Ødegaard iz Real Madrida, prav tako pa Avstralec Matthew Ryan iz Brightona. Poleg tega je vzpon Emila Smitha-Rowa, Arsenalovega mladinskega produkta, olajšal situacijo v klubu, saj so nujno potrebovali igralca z idejo več.

Če bi igrali računalniško igro Football Manager, bi Arsenalov projekt v naslednjih petih letih izgledal tako:

V tej sezoni:

  • Osvojiti Ligo Evropa – edina možnost za nastopanje v Ligi prvakov

  • Čim bolj pozitiven zaključek ligaške sezone, mogoče celo preboj na mesta, ki zagotvaljajo evropska tekmovanja

  • Razvijanje mladih nogometašev, ki jih je v klubu kar precej: Bukayo Saka, Emile Smith-Rowe, Reiss Nelson, Gabriel Martinelli, ...

V naslednji sezoni:

  • konkurenčnost za najvišja štiri mesta, uvrstitev v evropska tekmovanja pa je glavni pogoj.

V naslednjih 5 letih:

  • uvrstitev v Ligo prvakov in uveljavitev med veliko četverico

Nakupi in pogodbe:

  • največ enoletne pogodbe za igralce, starejše od trideset let

  • nakup mladih igralcev, ki jih klub lahko razvija (igralcev pod 23 let)

  • razvijati igralce s pomočjo klubske akademije in jih v naslednjih letih uvrstiti v prvo moštvo

  • prodati igralce, ki imajo na svoji pogodbi manj kot dve leti, ali pa pogodbe podaljšati

Zagotovo pa je prvi pogoj izogibati se pogodbam tipa Willian (triletna pogodba za 32-letnega nogometaša). Čeprav v zadnjem obdobju igra veliko bolje. (vir: Arsenal.com)


Kaj Arsenal potrebuje?

Arsenal trenutno potrebuje predvsem čas. Trenutna ekipa je preplet mladosti in izkušenj. Mlad je tudi trener, ki kaže veliko potenciala. Pomembno je, da Arteta in športni direktor Edu dobita več časa in predvsem več prestopnih rokov. Januarski je bil precej dober, pomembno pa je tako tudi nadaljevati. Poleg tega je Arsenalov najboljši posameznik v letošnji sezoni, Bukayo Saka, star šele 19 let. Če mu dodamo Gabriela Martinellija, še enega 19-letnika, in 20-letnega Emila Smitha-Rowa, lahko pridemo do sklepa, da vrhunec šele prihaja. Vseeno pa ni pametno le čakati na celoten razvoj omenjenih, temveč je potrebno reagirati v prestopnem roku. Prva poteza, ki se ponuja kar sama, je ta, da obdržijo Martina Ødegaarda. Za vsako ceno. To bo veliko lažje, če Zinedine Zidane ostane na Realovem trenerskem stolčku, saj na Ødegaarda resno ne računa. Vseeno bo Norvežana verjetno težko kupiti, je pa res, da si želi ustalitve v enem izmed moštev, mogoče pa bo to v prihodnosti prav Arsenal.

Ødegaard se je takoj privadil na (nogometno) življenje v Londonu. (vir: paininthearsenal.com)


Podpis Ødegaarda je najpomembnejša poteza, ki jo Arsenal poleti lahko stori. Vseeno je še veliko ostalih pomakljivosti v ekipi. Bernd Leno na golu je več kot soliden vratar, vseeno pa Arsenal potrebuje nekoga, ki lahko v primeru poškodbe Nemca vskoči v prvo enajsterico. Trenutno je drugi vratar kluba Avstralec Matt Ryan, ki je zgolj na posoji. Ima veliko izkušenj iz Premier lige, za rezervnega golmana več kot dovolj, tako da podaljšanje posoje ali odkup ne bi bila slaba poteza. To je vseeno odvisno od cene in dolžine pogodbe (več kot dveletne si zagotovo ne zasluži).


Tudi obramba potrebuje okrepitve. Španec Hector Bellerin je še nekaj sezon nazaj veljal za zelo dobrega desnega bočnega branilca, po hudi poškodbi pred dvema letoma pa svoje forme (in predvsem hitrosti) ne najde več. Poleg tega se je že špekuliralo, da si tudi sam Bellerin želi novega izziva. Zagotovo bi bilo najbolje za obe strani, da se Bellerina proda. Zanj se zanima predvsem PSG. Kdo pa bi bil njegova menjava? Ajaxov Maročan Noussair Mazraoui ima kljub mladosti obilico izkušenj, tudi iz največjih tekmovanj.

Mazraoui (vir: thelaziali.com)


Ne le desnega bočnega, Arsenal potrebuje tudi novega levega bočnega branilca. V letošnji sezoni se ekipa ogromno zanaša na Škota Kierana Tierneyja, ki pa je nagnjen k poškodbam. Zato je še en levi bočni branilec nuja. Že res, da se s posoje iz Schalkeja poleti vrača Bošnjak Sead Kolašinac, bolj realno pa je, da Arsenal Kolašinca proda in išče druge možnosti. Januarja se je govorilo o možnem prestopu Ryana Bertranda iz Southamptona. Vseeno je pomembno iskati tudi po večjih imenih, če so ambicije Arsenala napadati Ligo prvakov. Owen Wijndal velja za izjemno perspektivnega levega bočnega branilca, če pa se že pogovarjamo o igri Football Manager, tudi tam velja za velikega talenta. Vprašanje je le cena, ki bi znala biti precej visoka.

WIjndal. (vir: leftbackfootball.com)


Kar se tiče vezne vrste, ponovno podajam enako rešitev: Arsenal potrebuje čas (in enega novega igralca). Ganski reprezentant Thomas Partey se na ligo še privaja, poleg tega je v svoji prvi sezoni v Angliji imel obilico težav s poškodbami. Španec Dani Ceballos stadion Emirates po sezoni zapušča (tudi on je zgolj na posoji iz Reala), podaljšanje sodelovanja pa je malo verjetno in iskreno nezaželjeno. Egipčan Mohammed Elneny velja za solidno izbiro s klopi, a nič več kot to. Glavno vprašanje pa je, ali je Švicar Granit Xhaka dovolj dober za boj za najvišja mesta. In odgovor je verjetno ne. Kljub svojim močnim atributom je Xhaka znan kot igralec, ki rad dela napake in na dolgi rok se nanj ni dobro zanesti, čeprav gre za ljubljenca trenerjev in soigralcev (nenazadnje so ga v lanski sezoni izglasovali za kapetana, to pa se na koncu ni dobro končalo). Xhaka je kot igralec s klopi in na pokalnih tekmah fantastičen, kot prvokategornik pa to ni. Zato je za Arsenal pomembno, da poiščejo po novih rešitvah za ta položaj. Je pa veliko vprašanje glede menjave. V lanskem letu se je govorilo o Francozu Houssemu Aouarju iz Lyona, ki pa je verjetno Arsenal že prerasel in se bodo zanj zanimali večji klubi. Na drugi strani je Malijec Yves Bissouma iz Brightona že velikokrat dokazal, da je dovolj kakovosten za prvo angleško ligo, poleg tega pa tudi cena ne bi smela biti astronomska.

Bissouma. (vir: 90min.com)


Zapleteno je tudi pri napadalcih. Aubameyang je podpisal novo pogodbo v začetku sezone, Francoz Alexander Lacazette pa ima pri klubu zagotovljeno le še eno leto, zato bi bilo dobro iskati alternative (v primeru, da Francoz pogodbe ne podaljša). Njegov rojak Odsonne Edouard iz Celtica naj bi bil podoben tip napadalca, ki zna zadržati žogo in ima nos za gol. Edouard tudi ne bi bil preveč drag, nekje v okolici 25 milijonov evrov.


Ob vseh naštetih menjavah in poslih bi Arsenal na papirju zgradil dobro ekipo, ki bi se morala boriti za navjišja mesta. A vseeno je konkurenca v angleški Premier ligi močna kot že dolgo ne, zato so vsakršna sklepanja in predvidevanja neuporabna. Vseeno je potrebno zaupati Arteti in njegovemu projektu, ki lahko v severni London po (relativno) dolgem času spet prinese Ligo prvakov.



33 views0 comments
  • YouTube