• Jan Blaževič

Red Bull kot nogometna institucija

Avstrijski industrijski velikan Red Bull je v zadnjih nekaj letih vedno bolj poznan po svojih športnih ekipah, ne zgolj po energijski pijači. Rdeči biki so postali svetovna nogometna velesila, pod svojim okriljem imajo tudi dve moštvi v formuli 1 in še marsikatere druge športne institucije. Prirejajo številne dogodke ekstremnih (letalstvo, nenazadnje tudi podvig in skok z roba atmosfere Felixa Baumgartnerja), zimskih ter dirkaških športov, vsem tem pa pomagajo predvsem s finančnega vidika.


V tem besedilu se bom osredotočili na nogometna igrišča, kjer ima Red Bull v lasti ekipo v nemški prvi ligi (Leipzig), avstrijski prvi (Salzburg), v ameriškem MLS (New York Red Bulls) in še nekatere manj poznane ekipe, kot sta brazilsko in gansko locirani moštvi. Že takoj na začetku, leta 2005, je prodor avstrijskega podjetja na nogometni trg povzročil dobršen del kontroverznosti, predvsem ker so klubu v avstrijski ligi z več kot 70 letno zgodovino spremenili ime, grb ter barve dresov. Dotedaj ikonična vijolična barva Austrie iz Salzburga (kluba ne smemo zamenjati z dunajsko Austrio, ki še obstaja in pravtako nastopa v vijoličnih dresih) je šla v pozabo vodstva kluba, ki si je zamislilo nove rdeče-bele drese. Sprememba je povzročila pravo zmešnjavo v Salzburgu, sledila je ponovna ustanovitev Austrie Salzburg, ki pa od takrat (leta 2005) tava po nižjerazrednih tekmovanjih naših severnih sosedov.

Prepoznavna rdeča bika na grbih klubov pod okriljem Red Bulla. (vir: colgadosporelfutbol.com)


Leto kasneje (2006) je sledil prevzem ameriškega kluba iz New Jerseyja - sprememba imena, grba in barv dresov je bila samoumevna. Za klub je v jeseni svoje kariere igral celo legendarni Thierry Henry.


Verjetno največji dosežek avstrijskega podjetja z energijsko pijačo je Red Bull Leipzig oziroma "pravilno" RasenBallsport Leipzig. Nemška nogometna zveza namreč ne dovoli, da bi se v imenih klubov pojavljala imena podjetij. Klub je leta 2009 nastal na novo, za razliko od Salzburga in New Yorka. Sledil je velikanski vzpon, vse od najnižjih nemških lig, do uvrstitve v Bundesligo leta 2017, že prvo sezono v najelitnejšem nogometnem tekmovanju v Nemčiji pa so končali kot nemški podprvaki, uvrstili so se tudi v Ligo prvakov.


Nemški nogomet pa, lepo povedano, ni bil pripravljen na šok, kar je ustanovitev RB Leipziga bila. Sledili so številni protesti, med drugim nasilni, ki so bili uperjeni proti omenjenemu klubu. Na eni izmed tekem je na zelenico priletela celo bikova glava.


Od kod uspeh?

Uspeh Redbullovih nogometnih klubov poleg denarja sloni na zelo premišljeni izbiri trenerjev ter na enem najboljših sistemov odkrivanja mladih, perspektivnih igralcev. Njihovi trenerji slovijo po zelo moderni igri, ki temelji na napadalnem nogometu. Res je, da na vročem stolčku ne zdržijo prav dolgo, se pa za njih po avanturi pri Rdečih bikih vedno najde prosto trenersko mesto pri velikih klubih v Evropi. Tu velja izpostaviti predvsem naslednje trenerje: Avstrijec Ralph Hasenhuttl je bil trener Leipziga med letoma 2016 in 2018, trenutno pa deluje v Angliji; kot glavni trener Southamptona, s katerim je trenutno na zanje solidnem 12. mestu na lestivici angleške prve lige. Nemec Ralf Rangnick je na klopi Leipziga prebil dve obdobji: prvo med letoma 2015 in 2016, drugo med 2018 in 2019. Avstrijec Adi Hutter je po odhodu iz Red Bulla po dolgem času vrnil nasmeh na obraze navijačev Eintrachta iz Frankfurta, s katerim je prišel vse do polfinala Lige Evropa, v Bundesligi pa zasedel končno sedmo mesto. Nemec Marco Rose (ne Marco Reus) je po uspešnem obdobju v Salzburgu med letoma 2017 in 2019 sedaj v boju za naslov prve nemške lige z Borussio iz Monchengladbacha (s tekmo manj za vodilnim Bayernom zaostaja 6 točk). Red Bull Leipzig pa je v svoje vrste pridobil še Juliana Nagelsmanna, šele 32-letnega nekdanjega trenerja Hoffenheima, ki je trenutni prvi mož ekipe (jesenskega nemškega prvaka). In tu temelji uspeh: z mladimi (v nekaterih primerih tudi precej neizkušenimi) trenerji gradijo jedro ekipe.


Člani Rdečih bikov (ali Salzburga ali Leipziga) so med drugim bili igralci najvišjega kova, kot so Sadio Mane, Joshua Kimmich, Timo Werner, Erling Braut Haaland in Naby Keita, poleg njih pa trenutno zanje igrajo še številni, predvsem obetavni in mladi nogometaši, ki jih bomo lahko kaj kmalu videli v še uspešnejših klubih po Evropi.

Naby Keita (levo) in Sadio Mane (desno) sta Liverpoolu v lanski sezoni pomagala osvojiti Ligo prvakov. (vir: eurosport.com)


Rek, ki še kako stoji: če Red Bull želi tvoje igralce, veš, da jih ne smeš dati; veš, da so zelo talentirani.


Sovražnost

In zakaj so kljub vsemu naštetemu klubi z Red Bullom v svojem imenu tako zelo osovraženi? Za to je več razlogov. Nogomet, predvsem nemški, je zelo tradicionalen šport. Klubi ne smejo biti v lasti velikih korporacij in bogatih vlagateljev, saj jih pri tem omejuje pravilo 50 + 1. Pravilo daje moč vodenja kluba navijačem in podpornikom, pomembno vlogo imajo tudi pri voljenju predstavnikov klubov na najvišjih mestih. Leipzig se je temu uspešno izognil. Če si želel postati "član" Red Bull Leipziga, si za to moral plačati 800 evrov, kar je 10-krat več kot pri Bayernu. Tako imajo v klubu iz Leipziga zgolj 17 članov (za primerjavo, Borussia iz Dortmunda ima približno 140 tisoč članov), ki volijo odbor kluba, velika večina med njimi je, šokantno, tako ali drugače povezana s podjetjem Red Bull.


Z vsem tem je lahko Red Bull zgled ostalim velikim podjetjem, ki bi v prihodnosti želela prodreti na nemški nogometni trg, česar si širša javnost v Nemčiji ne želi. Leipzig je najmočnejši klub pod okriljem avstrijskega podjetja, zato so oškodovani tudi preostali njegovi klubi: velikokrat se najuspešnejši igralci iz Salzburga ali New Yorka selijo v Leipzig za precej nižje vsote, kot pa so dejansko vredni. Red Bull ima celo to moč, da od Salzburga/New Yorka zahteva, da igralce prodajo v nemški klub. Velika težava, ki se lahko teoretično pojavi pri klubu, ki ga upravlja zgolj eno podjetje, pa je možnost propada podjetja in posledično tudi kluba. Pri Red Bullu je skrb (verjetno) zaenkrat odveč, a tveganje vseeno ostaja.

Jasno sporočilo s tribun. (vir: dw.com)


Sami presodite, če je obstoj Red Bullovih športnih ekip slaba stvar za (predvsem nemški) nogomet. Dejstvo je, da so pri svojem delu izjemno uspešni. In ravno tu tiči največji kamen spotike: če Red Bull Leipzig kot klub ne bi bil uspešen, se ljudje zanj ne bi dosti brigali. Ker pa vodstvo zna kadrovati s trenerji, skavti in igralci, bo vsak njihov nadaljni uspeh v očeh javnosti označen kot nezaslužen in nepomemben. Nenazadnje, vsak klub je ustvarjen umetno, eni prej, eni kasneje.

49 views