• Samo Demšar

Se vidimo prihodnje leto – 1. del pregleda NFL sezone

Ker v naši realnosti čas deluje linearno, smo vsak dan bližje koncu rednega dela sezone lige NFL. Po torkovem napetem derbiju med Cleveland Browns in Baltimore Ravens imajo sedaj vse ekipe po 13 odigranih tekem in vse bolj pa se kristalizira seznam tistih, ki bodo z igranjem nadaljevale še januarja, in tistih, ki bodo z novim letom pogled že usmerile proti novi sezoni in naboru leta 2021.


Pregled sezone bomo začeli s spodnjim delom, torej z ekipami, ki bodo s sezono zaključile ob začetku novega koledarskega leta.

Slika je simbolična - Chase Young, Patrick Mahomes in Lemar Jackson (vsi trije desno) seveda ne bodo predmet tega besedila (vir: The Pacer).


Se vidimo prihodnje leto


Z vsakim tednom se na seznamu ekip, ki se v končnico ne bodo uvrstile, zapiše novo ime. Nepresenetljivo sta na seznamu najdlje franšizi Jacksonville Jaguars (1–12) in New York Jets (0–13). Slednji se na vse kriplje trudijo, da bi v sezoni izgubili vseh 16 tekem (slednje je bilo najbolj očitno na tekmi proti Oakland Raiders pred dobrim tednom), Jacksonville pa se vsaj na prvi pogled trudi do samega konca – ekipa iz Floride ima pod pasom eno samo zmago, a so za manj kot za eno posest izgubili kar šest tekem. Obe ekipi sta si z mizernimi predstavami že skoraj zagotovili prva dva izbora na prihodnjem naboru, s katerima bosta obe verjetno izbrali quarterbacka (moje sožalje, Trevor Lawrance in Justin Fields).


Četrtino stopnice višje so Cincinatti Bengals (2–10–1), ki so me letos presenetili – predvsem lahko izpostavimo njihovo naložbo za prihodnost, quarterbacka Joeja Burrowa, ki so ga letos izbrali kot prvega na naboru. A mladi talent je pred slabim mesecem staknil hudo poškodbo, zaradi katere bo moral izpustiti tudi začetek prihodnje sezone. Da ne bo pomote, Cincinatti tudi s 150 % zdravim Burrowom letos ne bi bil konkurenčen za končnico – trenutno so zbrali dve zmagi in en remi (ter 10 porazov).


Sledi seznam ekip, ki so pokazale iskrice potenciala, a ne bodo dočakale tekem v januarju. Začeli bomo z bolj očitnimi – Los Angeles Chargers (4–9) so, kljub dobrim predstavam quarterbacka Justina Herberta, še kakšni dve sezoni stran od konkurenčnosti, najverjetneje pa bo za boljše rezultate potrebna korenita sprememba trenerskega štaba – zadnja kaplja čez rob je bila domača tekma z New England Patriots, ki se je končala z rezultatom 45 : 0.


Tudi New England (6–7) ima minimalne možnosti za napredovanje. Večina športne javnosti je pričakovala, da bo ekipa namerno izgubljala, a so kljub izraziti podhranjenosti v napadu tekmovali presenetljivo dobro. Zanimivo bo videti, kaj se bo po sezoni zgodilo s quarterbackom Camom Newtonom, ki je zaenkrat dosegel 11 tekaških touchdownov, a je hkrati vrgel dvakrat več prestreženih podaj (10) kot podaj za touchdown (5). Franšiza bo letos zaradi šestih zmag le s težavo posegla po najboljših quarterback talentih v generaciji, utopično pa je upati, da jim uspe še en Tom Brady (ki so ga leta 2000 izbrali kot 199.).


Atlanta Falcons (4–9) se še vedno ni pobrala po porazu v Super Bowlu leta 2017, ko so zapravili prednost s 28 – 3 dobro četrtino pred koncem tekme. (SLIKA)


Zapravljanje velikih prednosti je postala neke vrste tradicija. Tudi letos so zgubili dve »dobljeni« tekmi. Chicago jih je premagal s 30 – 26, ko so slabih 12 minut pred koncem zaostajali za 16 točk, še huje pa so izgubili proti Dallasu, ko so vodili za 20 točk, na koncu pa dobesedno prepustili zmago.

Ne bom izgubljal besed o Carolina Panthers (4–9), saj so pred sezono menjali trenerja in povsem na novo začeli z grajenjem ekipe, predvsem obrambe. So pa bili blizu v praktično vseh tekmah letošnje sezone (z izjemo dveh tekem proti Tampi Bay) in zaenkrat izgleda, da je prihodnost za Teddyja Bridgewaterja in druščino svetla.


Nikogar ni pretirano šokiral niti propad Detroit Lions (5–8), ki se še vedno valjajo v podpovprečosti. Pred nekaj tedni so že odpustili glavnega trenerja Matta Patricio in izvršnega direktorja Boba Quinna – zadnji žebelj v njuno krsto je zabil poraz proti Houstonu na zahvalni dan. Tako je bila šala iz serije Family Guy na mestu tudi letos.


S tem pa smo končno prišli k bolj presenetljivim franšizam, ki si letos zaslužijo zgodnjega počitka. Denver Broncos (5–8) si verjetno še najmanj zaslužijo mesta med presenečenji, a vseeno se je od ekipe iz Kolorada pričakovalo veliko več. A vsega je bilo konec po hitrem postopku – teden pred začetkom sezone se je poškodoval njihov najboljši igralec in eden najboljših obrambnih igralcev zadnjih let Von Miller, ogromno težav pa so imeli tudi na položaju quarterbacka, saj so začetno vlogo na tem položaju opravljali kar štirje igralci. Situacija je vrhunec dosegla pred dvema tednoma, ko je zaradi odsotnosti vseh treh pravih quarterbackov tekmo proti New Orleansu začel wide reciever Kendall Hinton – v statistiko je vpisal eno uspešno podajo soigralcu, ter dve uspešni podaji nasprotnikom.

Tatovaža, s katero je Von Miller "skril" brazgotino po operaciji, je eden redkih nasmehov, povezan s to sezono v Denverju.


Dallas Cowboys (4–9) že lep čas ne dosegajo standarda, ki so ga postavili v 90ih letih prejšnjega stoletja – trije osvojeni Super Bowli v štirih letih. Tudi letošnjo sezono bodo navijači poizkušali čimprej izbrisati iz spomina ter poizkušali ohraniti prepričanje, da so še vedno elitna NFL franšiza. S 31. decembrom se bo sklenilo leto katastrofalnih odločitev franšize – začelo se je s prihodom glavnega trenerja Mikea McCartyja in obrambnega koordinatorja Mikea Nolana, nadaljevalo pa se je z naborom, ko so v prvem krogu izbrali (sicer izjemno talentiranega) wide recieverja CeeDee Lamba, a kaj ko bi Dallas krvavo potreboval nove moči v obrambi.


Dallasova obramba je letos res katastrofalna in je statistično tudi najslabša v ligi. Sezone je bilo za Dallas konec že na peti tekmi sezone, ko je zaradi poškodbe s sezono zaključil quarterback Dak Prescott. Pred Dallasom je zelo pomembno obdobje, najbolj smiselno pa bi se mi zdelo razbiti celotno ekipo in začeti iz nule, kot se je v zadnjih dveh sezonah že obrestovalo Miami Dolphins.


A vseeno je Dallas kot konkurenčen pred sezono videla le peščica (od teh je bila večina navijačev Dallasa). Tega ne moremo trditi za Houston Texans (4–9). Za drugo ekipo iz Teksasa je bilo uspešnih nekaj sezon, v lanski končnici pa so bili po prvi četrtini z eno nogo že v konferenčnem finalu.


Texans so proti Kansas Cityju lani vodili že z 24 – 0 v drugi četrtini. A potem se je Kansas City končno prebudil in v še pred koncem polčasa je na semaforju pisalo 24 – 28, ob koncu tekme pa 31 – 51 za Kansas City.


Vsi so pričakovali podoben nivo uspeha tudi letos. Nenazadnje je imel Houston v svojih vrstah številne zvezdnike – izpostavimo lahko quarterbacka Deshauna Watsona, najboljšega wide recieverja v ligi DeAndreja Hopkinsa ter kvalitetnega člana napadalne linije Laremyja Tunsila.


Podobno kot pri Dallasu so se tudi tu problemi začeli takoj po koncu lanske sezone, ko je glavni trener Bill O'Brien začel opravljati tudi vloge izvršnega direktorja ekipe. Na tem položaju je opravil številne vprašljive poteze, na primer menjavo, ki je iz Los Angeles Rams v Houston pripeljala wide recieverja Brandina Cooksa (Houston se je odpovedal izboru v drugem krogu, letošnji nabor pa je bil poln talentov na položaju wide recieverja). Seveda pa ne moremo mimo menjave z Arizono, v kateri so Cardinalsom poslali že omenjenega zvezdnika Hopkinsa ter izbor v četrtem krogu, v zameno pa dobili praktično nič – dva izbora (drugi in četrti krog) ter running backa Davida Johnsona.


Številni poznavalci so potezo Texansov označili za najslabšo menjavo v zgodovini.


Vsi zagovorniki potez O'Briena so hitro potihnili z začetkom sezone. V prvih desetih tekmah so Texans zmago okusili le na obeh tekmah proti katastrofalnim Jacksonville Jaguars. Na žalost (kislih) sadežev svojega trdega dela ni okusil O'Brien, ki je bil odpuščen po četrti tekmi sezone.


Na prvi pogled pa bi lahko za največje presenečenje letošnje sezone označili lanskoletne poražence v Super Bowlu, San Francisco 49ers (5–8) – a če pogledamo globlje, je za »propad« sistema popolnoma preprost odgovor – poškodbe.

Stanje v ekipi na sredini sezone


Zaradi poškodb 49ers tako že pol sezone niso konkurenčni – po 2. novembru so zbrali zgolj eno zmago in štiri poraze. A roko na srce 49ers tudi pred tem niso igrali na nivoju lanske sezone. Največji vir skrbi za franšizo pa je definitivno quarterback Jimmy Garoppolo – ta je nepresenetljivo spet poškodovan, a še bolj zaskrbljujoče so njegove predstave, ko mu uspe ostati na igrišču. Čeprav sistem, ki ga je uveljavil glavni trener Kyle Shannahan, ne potrebuje blestečih predstav na položaju quarterbacka (Garoppolo v večini primerov žogo zgolj uroči running backu), pa je letos vse bolj očitno postalo, da je Shannahan izgubil vse zaupanje v svojega quarterbacka.


Zaradi poškodbe Garoppola je vlogo prvega quarterbacka prevzel Nick Mullens, ki pa zagotovo ni igralec, ki bi lahko franšizo popeljal nazaj v Super Bowl. Tako bo franšiza najverjetneje čimprej hotela poseči po novem mladem talentu, mogoče pa se bodo zadovoljili z enim od že dokazanih igralcev v ligi – na misel mi trenutno pridejo Philadelphiin Carson Wentz, ki je trenutno izgubil začetno vlogo, ter Detroitov Matthew Stafford, ki si po 12 letih Lionsov zasluži igrati v dobri ekipi.


S tem se je tudi zaključil najnižji krog pekla lige NFL, v prihodnjem delu pa bom pisal o ekipah, ki se še vedno oklepajo upanja po igranju v januarju.

73 views0 comments

Recent Posts

See All
  • YouTube