• Luka Skarlovnik

NBA skozi desetletje

Konec je. Odprli smo peneča vina, pogledali ognjemete in zaprli vrata »desetim letom« 21. stoletja. Ko na hitro pregledamo preteklo desetletje, vidimo, da liga NBA ni ostala nespremenjena. Pečati posameznikov še žarijo, sveže vtisnjeni. Srečali smo se s superekipami in nepričakovanimi prvaki. Da malo zadihamo in pokurimo posledice sarm, ki so nam lajšale prve dni novega leta, se skupaj odpravimo na sprehod po zgodovini, da se spomnimo na trenutke, ki so v prejšnjem desetletju zaznamovali košarko na drugi strani Atlantika.


NAJVIŠJE DVIGNJENI POKALI


Mislim da je pravično, da začnemo z ultimativno slavo: naslovom prvaka. Ko enkrat dosežeš nivo in status prvaka lige NBA bo tvoje ime za vedno zapisano v zgodovinskih knjigah. Ni pa ne skrivnost in upamo, da ne krivica, če rečemo, da nekateri naslovi pomenijo več kot drugi. Srečali smo se s tremi presenečenji, ko je po koncu sezone lovorika Larryja O'Briena romala k nepričakovanim ekipam.


(vir: twitter.com/nba) Pokal Larryja O'Briena, ki ga prejme zmagovalno moštvo

1. Dallas Mavericks 2010/2011

Dirk Nowitzki je z ekipo odpadnikov presenetil udarno ekipo s Floride Miami Heat. Slednji so skozi celotno sezono veljali za velike favorite, saj jim je v svoje vrste uspelo zvabiti LeBrona Jamesa, ki je z Dwyaneom Wadeom in Chrisom Boshem tvoril prvo superekipo lige. Nowitzki, sicer po osvojitvi izglasovan tudi za najkoristnejšega igralca finala, je vodil ekipo ne ravno zvenečih igralcev ali imen, ki so se počasi že poslavljala od svojih zlatih košarkarskih let (Jason Kidd, Peja Stojaković). S pomočjo Jasona Terryja in Shawna Mariona je Nowitzkemu in Mavericksom uspelo premagati razglašen Miami ter ekipi iz Dallasa prinesti svoj prvi naslov v zgodovini.


2. Cleveland Cavaliers 2015/2016

Če je LeBron James leta 2011 stal na strani poražencev, moramo njegove predstave in naslov leta 2016 omeniti kot eno izmed največjih presenečenj v zgodovini lige. Clevelandu je ponovno nasproti stala ekipa Golden State Warriorsov, ekipa, ki jih je leto prej premagala v enakem finalnem obračunu. Warriorsi iz Oaklanda, so odigrali najboljši redni del sezone v zgodovini lige NBA, s končnim izkupičkom 73 zmag in 9 porazov. Tudi Cavaliersi so v finale prišli s svojimi orožji, glavnim v obliki Jamesa, veliko pomoč pa sta mu predstavljala zvezdnika Kyrie Irving in Kevin Love. Ko so Warriorsi povedli s 3 proti 1 v zmagah (za osvojitev naslova potrebuješ 4 zmage), so bili Cavaliersi že tako rekoč odpisani. S končno osvojitvijo prvenstva, je ekipi iz Clevelanda uspel največji preobrat v zgodovini finalov. Ikonske so postale tri akcije zvezdnikov Cavaliersov. Izvrstno odigrana obramba Kevina Lova nad Stephenom Curryjem, »The Shot« Kyrieja Irvinga, ko je v zaključku tekme zadel za 3, in »The Block« LeBrona Jamesa, ko je z atraktivno blokado preprečil vodstvo Warriorsov v zadnjih minutah tekme. James je po vrnitvi iz Miamija v domače mesto domačinom obljubljal prvi naslov prvakov in obljubo na koncu, kot najkoristnejši igralec finala, tudi izpolnil.


3. Toronto Raptors 2018/2019

Zadnje finale je osvojila ekipa iz Kanade. Malo je bilo takih, ki bi si to upali napovedati, saj je na zahodu še vedno kraljevala ekipa Warriorsov z največjim izzivom v Houston Rocketsih. A Toronto je tvegal in pred začetkom sezone (na presenečenje in jezo mnogih) v svoje vrste iz San Antonia z menjavo pripeljal Kawhija Leonarda in Dannyja Greena, v zameno pa tja poslal (najbolj zveneče ime) DeMarja DeRozana. Slednji je ljubljenec kanadskega občinstva in je bil menjan proti svoji volji, zato je bilo ogromno navijačev ogorčenih nad izdajo svoje franšize. Raptorji so se postavili pred zelo veliko tveganje. Čeprav je kvaliteta nesporno na strani Leonarda, ga je pogodba na ekipo vezala samo za eno sezono, precej očitno pa je nakazoval, da misli novo pogodbo podpisati v enem od losangeleških klubov. Časovno okno je bilo ZDAJ. Leonard je med sezono izpuščal tekme, da je bil pripravljen na končnico. Tam je dominiral in poskrbel za najbolj opevan trenutek franšize, ko je v finalu vzhodne konference ob zvoku sirene zadel preko roke Joela Embiida in svojo ekipo (prvič v njeni zgodovini) popeljal v finale lige. Tam so Raptorji na krilih Leonarda, Greena, Kylea Lowryja in Marca Gasola premagali (zaradi poškodb hudo oslabljene) Warriorse in v Kanado prvič odnesli pokal Larryja O'Briena. Hudo tveganje Toronta je tako spisalo edinstveno zgodbo in franšizo Raptorjev končno popeljalo čez mejo po kateri sta Lowry in DeRozan toliko let hodila, a je nista uspela preseči.


(PRE)SUPEREKIPE


Izjemne ekipe lahko iščemo skozi vso zgodovino lige NBA. Že v zadnjih tridesetih letih imamo Chicago Bullse na čelu z Jordanom in Pippenom, LA Lakerse z O'Nealom in Bryantom, Boston Celticse z Rondom, Garnettom, Allenom in Piercem ter San Antonio Spurse z Duncanom, Parkerjem in Ginobillijem. Pa vendar nekako vsi za začetnika superekip označujejo enega igralca. LeBron James se je po neuspešnih sezonah v Clevelandu preselil v Miami, da združi moči z Dwyanom Wadeom in osvoji tako želeni prstan. Vendarle pa je v vročico iz Miamija zvabil tudi Chrisa Bosha, še enega zvezdnika lige. Miami je v štirih letih osvojil dva naslova prvaka. Tukaj torej nastopi pojem superekipe, ko ekipa za svoje (načeloma) tri zvezdnike porabi skoraj celotno plačo in okoli njih postavi »bolj poceni« igralce. Preprosto povedano: franšiza tako neenakomerno porazdeli proračun za plače in svoje moštvo namesto iz več povprečnih in nekaj nadpovprečno dobrih igralcev, sestavi iz nekaj elitnih, nekaj povprečnih in nekaj podpovprečnih košarkarjev. Tako igra stoodstotno sloni na najboljših posameznikih, kar se zaradi njihove kvalitete lahko hitro obrestuje, če le ne pride do poškodbe.


(vir: bleacherreport.com) Miamijeva velika trojica

Ko je LeBron odšel nazaj v Cleveland, ga je tam že čakal mladi zvezdnik Irving, za sabo pa je iz Minnesote pripeljal še Kevina Lova. Tako je tvoril še svojo drugo superekipo, ki je sicer osvojila že omenjeni naslov prvakov, vendar je bilo morje velikokrat razburkano. Najprej so zvezdnike (Love, Irving) pestile hude poškodbe, nato pa je prišlo še do trkov karakterjev med zvezdniki, kar je na koncu vodilo tudi do razpada superekipe, ko je bil Irving menjan v Boston.


Zadnja in najbolj zveneča superekipa je ustvarila svojo dinastijo. Golden State Warriorsi so z izbori na naboru ustvarili eno najboljših ekip v ligi, kot svojo destinacijo pa jih je na poletnem prostem trgu izbral še Kevin Durant, eden najboljših igralcev na svetu. Njegova poteza se je zaradi okoliščin (Warriorsi so v finalu zahodne konference izločili njegov Oklahoma City Thunder) zdela šibka, nedvomno pa je porušila ravnovesje lige. Durant si je nakopal srd navijačev, še podpihoval pa ga je z večkratnim komentiranjem, izgovarjanjem in zagovarjanjem situacije, kar je gledalce lige NBA še bolj nastrojilo proti njemu. Ob koncu desetletja lahko na Golden State gledamo kot ekipo s štirimi (v nekem trenutku celo petimi) superzvezdniki in kot eno najboljših ekip v zgodovini, Kevin Durant pa ima, kljub sovraštvu, dva šampionska prstana in naslove za najboljšega igralca, tako v rednem delu sezone kot v finalu.


(vir: medium.com/@jcflash80) Ena najbolj udarnih peterk v zgodovini NBA

DERRICK VRTNICA


Leta 2011 je Derrick Rose postal najmlajši MVP v zgodovini lige. Igral je za svojo domačo ekipo Chicago Bulls, njegovo ozadje pa je navdihovalo vse družbene razrede, saj je prihajal iz revne soseske, prežete z drogami in kriminalom. Njegova atraktivna in atletsko naporna igra je terjala svoj davek, ko je ob doskoku nerodno pristal in si potrgal križne vezi v kolenu. V naslednjih letih se je vrstila serija poškodb, ki so vplivale na njegov status v ligi (v menjavah je zamenjal več ekip) in mentalno stanje. Z delom je preoblikoval stil svoje igre in se več ne zanaša toliko na svoje atletske sposobnosti. Čeprav so mu poškodbe odvzele najboljša leta kariere, je na začetku lanske sezone za Timberwolvse iz Minnesote dosegel 50 točk, največ v svoji karieri. Čustva in veselje po koncu tekme so poskrbeli za enega izmed vrhuncev lanske sezone in enega najlepših trenutkov desetletja, ko se je zlomljen človek (žal dobesedno) spet sestavil.


(vir: sportsmockery.com) Rose z osvojeno nagrado za najboljšega igralca rednega dela sezone

NEWYORŠKA FLOSKULA


Večina vas je najverjetneje (upravičeno) pomislila na NY Knickse, a vendarle ena največjih neumnosti prejšnjega desetletja pripada Brooklyn Netsom. Netsi so bili skozi večino svojega obstoja podpovprečna franšiza. Na večer nabora leta 2013 so se z Boston Celticsi dogovorili za menjavo, eno najslabših v zgodovini. Iz Bostona sta v Brooklyn poleg Jasona Terryja romali dve veliki imeni, Kevin Garnett in Paul Pierce. Oba »hall of fame« (dvorana zvezd) igralca, a v pozni jeseni svoje kariere, vremenarji pa so že napovedovali prvi sneg. Največji problem je bilo tisto, kar so Netsi ponudili v zameno. Poleg petih igralcev so v Boston poslali kar tri nezaščitene prve izbore na naboru. Tri. Nezaščitene. Dva od teh izborov sta jim pripeljala Jaysona Tatuma in Jaylena Browna, mlada, supertalentirana košarkarja, ki že letos, poleg ostalih, veljata za nosilca igre Bostona. Zadnji izbor iz Brooklyna pa je šel v Cleveland v zameno za Kyrieja Irvinga, enega najboljših organizatorjev igre v ligi NBA.


Kljub temu, da se je Brooklyn neverjetno hitro pobral in so uspešno poslovali na prostem trgu, ne gre pozabiti temnih let po menjavi, ki je Brooklyn, vsaj za nekaj časa, pahnila v pamtivek.


KDOR NE SKAČE, NI SLOVEN'C

Tudi tukaj moram omeniti naša asa v ligi. O Dončiću smo že pisali, tako da ne gre izgubljati preveč besed o njegovih dosežkih. Novinec leta v največji košarkarski ligi na svetu. V času pisanja prvi v glasovanju za tekmo vseh zvezd. Stroj za trojne dvojčke in eden glavnih ambasadorjev Slovenije. Pa nista minili niti dve sezoni.


Goran Dragić je večkrat podcenjena kvaliteta. Nezahteven igralec, ki ogromno doprinese svoji ekipi. Leta 2014 je prejel nagrado za najbolj izboljšanega igralca v ligi, leta 2018 pa je bil kot prvi Slovenec izbran na tekmo vseh zvezd. Njegov vzpon v ligi NBA ni potekal izjemno hitro, a dosežene višave ostajajo iste. Prav je, da Dončićevo evforijo in žaromet usmerimo tudi na Gogija, ki še vedno tiho, a pridno dela za slovenski šport.


(vir: rtvslo.si) Dončić in Dragić v reprezentančnem dresu

To še zdaleč ne pomeni, da se tukaj končajo tudi vsi trenutki, ki so zaznamovali naša »deseta«. Še vedno je ostalo skoraj preveliko število trenutkov, tekem, incidentov, igralcev, zmag ali porazov, ki so vredni omembe. Prav verjetno se še sprehodimo nazaj in jih razdelamo. Morda že naslednji teden? Čisto verjetno, če nam vmes »dvajseta« ne postrežejo s čim novim.



Vir naslovne grafike: cbssports.com

75 views