• Samo Demšar

»Stay off the weed!« - marihuana v profesionalnem športu

Marihuana, trava, gandža, hudičeva solata. Droga z nešteto imeni, ki s sabo poleg »munchijev« (občutek lakote po zauživanju marihuane) nosi tudi hudo stigmo. V tem besedilu bom pisal o marihuani v profesionalnem športu, bolj natančno, zakaj je ta še vedno tako strogo regulirana in zakaj so športniki tako hudo kaznovani za njeno uporabo. Ali z drugimi besedami, zakaj je leta 2019 fraza »stay off the weed«, ki jo obožuje eden najbolj znanih ameriških športnih novinarjev Stephen A. Smith, še vedno tako pogosto uporabljena in relevantna.


Povezava do ene od naštetih kompilacij Stephena A Smitha in njegove najljubše fraze: https://www.youtube.com/watch?v=Cil7tOPh4qM


Za trenutek se vrnimo dobri dve desetletji v preteklost, na Zimske olimpijske igre v Naganu leta 1998. Kanadčan Ross Rebagliati je osvojil zlato odličje v deskanju na snegu, a sledila je diskvalifikacija. Kanadčan je bil namreč pozitiven na tetrahidrokanabinol, bolje poznan kot THC, glavno psihoaktivno sestavino v marihuani. Odločitev je bila sicer spremenjena in Rebagliati je medaljo obdržal, predvsem zato, ker THC takrat ni bil na seznamu prepovedanih snovi. Svetovna protidopinška agencija (WADA) je po incidentu hitro ukrepala in aprila 1998 THC dodala na ta seznam, leta 2013 pa so zastavili malce manj stroga pravila (meja dovoljenih nanogramov THC na mililiter urina se je zvišala iz 15 na 150).













Rebagliati s svojo, skoraj odvzeto zlato medaljo (vir: CBC)


WADA ima pravilo, da substanco lahko prepove le v primeru, ko ta sovpada z dvema od treh naslednjih kriterijev: snov lahko škoduje zdravju športnikov, potencialno lahko izboljša športnikove rezultate in ne spoštuje športnega duha. Po predpisih WADA marihuana sovpada z vsemi tremi kriteriji. Leta 2011 so svojo prepoved kanabinoidov utemeljili s tem, da športniki, ki zauživajo te snovi, lahko škodijo lastnemu zdravju in zdravju drugih predvsem zaradi počasnejših reakcij in spremenjenega načina razmišljanja. Prav tako so ugotovili, da določenim športnikom lahko marihuana pomaga doseči boljše rezultate (Performance Enhancing Drug), saj te sprosti in ti da samozavest, prav tako pa lahko pomaga pri lajšanju bolečin. Za nameček pa je po mnenju WADA marihuana tudi škodljiva za zdravje, z njenim zauživanjem pa bi športniki postavljali slab zgled za mlade.


Vrnimo se nazaj v sedanjost, mednarodna tekmovanja pa bomo zamenjali z ameriškimi športnimi ligami, natančneje z NBA, NFL, NHL in MLB (Major League Baseball), ki imajo vse svoja specifična pravila glede marihuane.



Zgodovinsko ozadje


ZDA ima na področju drog zelo pestro zgodovino. Leta 1971, ko je predsednik Nixon razglasil zlorabo drog za največjega državnega sovražnika (public enemy number one), se je v ZDA začela vojna proti drogam (War on Drugs). Ta je do danes neuspešna iz več vidikov, predvsem se pogosto poudarja finančni (letno ZDA za »vojno« zapravijo več kot 47 milijard dolarjev), a nas danes ne bo zanimal denar, temveč kazni, ki jih prejmejo posamezniki, ki uživajo droge. Po podatkih BOP (Federal Buraeu of Prisons) je dobrih 45 odstotkov vseh trenutnih zapornikov v ZDA v zaporu zaradi prekrškov, povezanih z drogami, po podatkih FBI pa je bilo leta 2018 od vseh aretacij, povezanih z drogami, dobra tretjina zaradi posesti marihuane (dodatnih 3,3 odstotka aretacij je bilo še za prodajanje in proizvajanje marihuane). Številke se tako v zadnjih letih le še višajo, kar je nenavadno predvsem zato, ker je marihuana zaenkrat legalna že v 11 zveznih državah in na enem območju (Washinghton D.C.), dodatnih 15 zveznih držav pa je uporabo dekriminaliziralo.


Zakonodaja na področju drog je v ZDA slaba in pogosto sama sebi nasprotujoča, kar se odraža tudi v športu. Od 123 ekip, ki igrajo v štirih največjih ameriških ligah (NFL, NBA, NHL, MLB), jih je kar 45 iz zveznih držav, kjer je marihuana povsem legalna, še dodatnih 56 je iz zveznih držav, kjer je legalna za medicinsko uporabo. Športniki pa se morajo kljub zakonodaji obnašati skladno s predpisi lige, v kateri nastopajo.


Ukrepi za zauživanje marihuane se razlikujejo od lige do lige. Od štirih omenjenih lig ima najmanj strogo zakonodajo NHL, ki zauživanja marihuane sploh ne kaznuje. Podoben korak je v zadnjem mesecu naredila tudi MLB, ki se bo osredotočila na pomoč športnikom in jih za zauživanje ne bo kaznovala. Obe ligi sta s to odločitvijo marihuano približali statusu alkohola. Čeprav bosta obe ligi še vedno izvajali teste, športnikov s pozitivnimi testi ne bosta kaznovali, ampak bosta zgolj poizkušali odkriti tiste, ki potrebujejo pomoč zaradi prekomerne uporabe, in bosta to pomoč priskrbeli.


Za razliko od NHL in MLB imata NFL in NBA strožji odnos do marihuane in sta veliko bolj osredotočeni na kaznovanje športnikov, kot da bi jim pomagali.


V NFL je v izvensezonskem obdobju vsak igralec testiran enkrat, med sezono pa je lahko testiranih 10 igralcev ekipe na teden. V NBA ni izvensezonskih testov, med sezono je vsak igralec testiran štirikrat. Za razliko od pravil WADA, kjer je dovoljena količina 150 nanogramov THC na mililiter urina, je dovoljena količina v NFL 35 ng/ml, v NBA pa zgolj 15 ng/ml.


A ta pravila veljajo zgolj za igralce, ki še niso imeli pozitivnega testa. Prvi pozitiven test v obeh ligah pomeni vključitev v krajši odvajalni program, ki mu lahko sledi še podaljšana verzija. Več o odvajalnem programu v NFL lahko izveste na podkastu bivšega NFL igralca Pata McAffeja na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=nT_aRo5P0Qk.


V NBA drugi pozitiven test prinese denarno kazen, tretji pa že pomeni prepoved nastopa na naslednjih petih tekmah. Za vsak naslednji pozitiven test se kazen poveča za pet dodatnih tekem (peti pozitiven test bi tako pomenil 15 tekem prepovedi nastopa).


V NFL drugi in tretji pozitiven test prineseta denarno kazen, četrti prepoved nastopa na štirih tekmah, peti prepoved nastopa na desetih, šesti pa športnika iz lige izključi za obdobje enega leta.


V prejšnjem tednu je kot eden redkih do šestega pozitivnega testa in posledične enoletne prepovedi nastopa prišel Josh Gordon, ki je v zadnji sezoni igral za New England Patriots in Seattle Seahawks.


Kljub vsem testom in kaznim je sistem zelo neučinkovit, saj se teste da brez večjih težav prevarati. Po ocenah bivših igralcev naj bi marihuano zauživalo 89 odstotkov vseh igralcev v NFL, 85 odstotkov v NBA in 37 odstotkov v MLB.


Vsakemu, ki je kdaj videl sekundo tekme v NFL, je jasno, da so poškodbe pogoste in so športniki večji del svoje kariere (in pogosto tudi po njenem koncu) v bolečinah, podobno pa velja tudi v NHL. Prav to naj bi bil za športnike eden od ključnih razlogov za uporabo marihuane, ki lahko, poleg drugih učinkov, lajša bolečine. Športnikom v omenjenih ligah, ki ne uporabljajo marihuane, pa zdravniki za lajšanje bolečin pogosto predpisujejo prekomerno količino opioidov, kar ima seveda tudi negativne posledice.


Rasizem in marihuana v ZDA


O drogah v ZDA ne moremo govoriti, ne da bi izpostavili rasistično naravo celotne »vojne proti drogam« (ter njihovega celotnega kazenskega sistema). Kot je Danu Baumu, avtorju knjige Smoke and Mirrors: The War on Drugs and the Politics of Failure, povedal bivši Nixonov pomočnik za notranje zadeve John Ehrilichman, celotna »vojna proti drogam« ni bila vzpostavljena za zaščito Američanov, temveč se je s to »vojno« Nixon želel znebiti dveh največjih skupin političnih nasprotnikov: hipijev, ki so bili glasni nasprotniki vietnamske vojne, in črnskega prebivalstva.


Trenutno je po podatkih BOP od vseh zapornikov v ZDA kar 37,5 odstotka temnopoltih, čeprav predstavljajo le dobrih 13 odstotkov populacije. Kljub temu da temnopolti in belopolti Američani marihuano približno enako uživajo, so temnopolti za posest marihuane aretirani veliko večkrat kot belopolti. Po podatkih Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) je bila aretacija temnopolte osebe za posest marihuane v letih od 2001 do 2010 v povprečju štirikrat bolj verjetna (v nekaterih zveznih državah celo do osemkrat bolj verjetna) kot aretacija belopolte osebe za isti prekršek.


Ko v odnos profesionalnih športnih ligi do marihuane dodamo še rasizem, pridemo do zanimivega sklepa. Tako NHL in MLB, ki imata zelo sproščen odnos do uporabe marihuane, imata zelo velik odstotek belopoltih igralcev (v NHL je kar 93 % vseh igralcev belopoltih, v MLB pa je bilo v letu 2017 belopoltih dobrih 57 %, le 7,7 % pa je bilo temnopoltih).


Povsem drugačno sliko lahko vidimo v NBA in NFL, kjer smo že izpostavili stroge kriterije in kazni, ki sledijo uporabi marihuane. Obe ligi imata v primerjavi s prejšnjima nepredstavljivo večji delež temnopoltih športnikov. Leta 2017 je bilo v NFL temnopoltih slabih 70 odstotkov vseh športnikov, v NBA pa slabih 74 odstotkov.


Čeprav vse omenjene športne lige želijo, da bi bili njihovi športniki dober zgled za mlade in se vse strinjajo, da je marihuana droga, ki lahko izboljša športnikove predstave (pomaga lajšati bolečino in omogoči sprostitev ter regeneracijo), je zanimivo, da se obe ligi z visokim deležem belopoltih (in zanemarljivim deležem temnopoltih) športnikov osredotočata na odkrivanje težav športnikov in dostopa do pomoči, medtem ko je fokus obeh lig z visokim deležem temnopoltih športnikov predvsem na kaznovanju.


Skozi problem rasizma lahko tudi bolje razumemo, zakaj se je v zadnjem obdobju odnos lige MLB do marihuane tako hitro spremenil. Velik dejavnik ob vzpostavljanju novih pravil glede uživanja marihuane in drugih substanc je bila smrt belopoltega Tylerja Skaggsa, 27-letnega igralca Los Angles Angels, ki je letos julija umrl zaradi prevelikega odmerka fentanila in oksikodona (oba močni protibolečinski zdravili) ter alkohola. Po mnenju Bomanija Jonesa, ameriškega radijskega voditelja in TV osebnosti, so mediji o smrti Skaggsa poročali veliko bolj sočutno, kot bi v primeru temnopoltega ali hispanskega športnika. V svoji oddaji High Noon on ESPN je Jones še dodal, da liga MLB s spremembo pravil na svoje športnike gleda kot na ljudi in jih bo po novem tudi obravnavala kot ljudi. »Zakaj ne morejo še vsi ostali gledati na svoje športnike kot na ljudi?« je še zaključil Jones.














Minuta tišine v Skaggsov spomin (vir: Forbes)


Spremembe pravil v MLB so zagotovo korak v pravo smer, sedaj pa sta na potezi NBA in NFL. V NFL bo z zaključkom naslednje sezone potekla tudi sindikalna pogodba (Collective Barganing Agreement) med ligo in sindikatom igralcev (NFL Player Association), ki je v veljavi že od leta 2011. Ob finančnih dogovorih je pričakovati tudi nov dogovor na področju drog. Povsem verjetno je, da bo liga sledila modelu lige NHL in popolnoma odpravila kazni ali pa jih vsaj znatno zmanjšala.


Trenutna sindikalna pogodba v ligi NBA traja do konca sezone 2023/24. V zadnjih letih sta sicer tako trenutni komisar lige Adam Silver kot tudi prejšnji komisar David Stern izrazila, da bi bilo odnos lige do marihuane potrebno spremeniti. Tako ostaja upanje, da bo NBA rešila problem marihuane veliko pred letom 2024.


63 views