• Samo Demšar

Stekleni strop ob igrišču – ženske trenerke v »moških« športih

Pretekli teden so v ZDA praznovali državni dan deklet in žensk v športu, vsakoletni praznik, ki ga obeležujejo od leta 1987, v spomin na ameriško odbojkarico Flo Hyman. Januarja 1986 je Hymanova med tekmo japonske lige nepričakovano umrla za posledicami nediagnosticiranega Marfanovega sindroma.


A praznik ni bil edini dogodek v preteklem tednu, vreden proslavljanja. Ženske v ZDA so presegle še dva velika mejnika, oba pa sta uspela trenerkam v moških športnih ligah. Prvi mejnik je presegla Alyssa Nakken, ki je pri ekipi San Francisco Giants postala prva ženska s stalno pozicijo pomočnice trenerja v ligi MLB (Major League Baseball).


Drugi mejnik je padel v ameriškem nogometu. V Super Bowlu 54 ga je presegla Katie Sowers (vidite jo na prikazni sliki prispevka), ki trenutno deluje kot ofenzivna pomočnica pri San Francisco 49ers. Sowersova, ki ima za sabo že štiri leta delovanja na trenerskih položajih v ligi NFL, je minuli teden postala prva ženska na trenerskem položaju v Super Bowlu, hkrati pa tudi prva odkrito homoseksualna oseba na trenerskem položaju v Super Bowlu.


V tem besedilu si bomo pobliže pogledali vlogo ženskih trenerk v moških športnih ligah, pri čemer se bomo osredotočili na stanje v ZDA.


Dejstvo, da ženska trenira moške, je kljub svetu, v katerem živimo, za mnoge še vedno nesprejemljivo. Za razliko od večine zgodovine so danes ženske veliko bolje zastopane na vodilnih položajih, tako v industriji kot v politiki. Trenutno je na vodilnih političnih položajih v ameriškem senatu 25 odstotkov žensk, v predstavniškem domu ameriškega kongresa pa je odstotek malce nižji (23 %). Na področju politike je v primerjavi z ZDA bolj progresivna Evropska unija. V Evropskem parlamentu je trenutno 41 odstotkov ženskih poslank. Ženske imajo vse pogosteje vodilne vloge v podjetjih, politiki in tudi vojski (kjer med drugim neposredno poveljujejo moškim). A kljub napredku na drugih področjih je ženska, ki bi delovala na položaju trenerja v moškem športu, prava redkost.


Leta 2018 je od 2.600 trenerjev, ki delujejo v petih največjih ameriških športnih ligah (NFL, NBA, NHL, MLS in MLB) ter z njimi povezane manjše lige, bilo le šest žensk. Zanimivo pa so v NFL ženske trenutno lastnice ali delne lastnice v devetih različnih franšizah (od skupno 32).


Eden od glavnih razlogov za majhno število ženskih trenerk je njihovo pomanjkanje izkušenj, predvsem če se osredotočimo na ameriški nogomet in baseball. V teh dveh športih v ZDA ni niti ene ženske ekipe na srednješolskem ali univerzitetnem nivoju. Ženske se – predvsem v primeru ameriškega nogometa – s športom seznanijo šele v svojih dvajsetih in morajo zelo garati, da bi dosegle nivo razumevanja igre, ki ga imajo njihovi moški sovrstniki, ki so se že od malega ukvarjali s tem športom.


Čeprav se v medijih največkrat pojavijo slike žensk, ki igrajo ameriški nogomet v pomanjkljivih oblačilih, so tako oblečene le v eni izmed devetih lig v ZDA. Lige ženskega ameriškega nogometa so aktivne tudi v Kanadi, Mehiki, Avstraliji in v Evropi.


V ligi NFL se ekipe stalno zgledujejo po drugih uspešnih potezah tekmecev. Tako trenutno večina NFL ekip išče mlade, genialne trenerje po vzoru Los Angeles Rams, ki jih vodi 34-letni Sean McVay. McVayeva glavna prednost (poleg fotografskega spomina, s katerim se spomni dobesedno vsake akcije v svoji trenerski karieri) je prav dejstvo, da je od malega obdan z ameriškim nogometom (njegov dedek, John McVay je bivši trener in izvršni direktor v ligi NFL. Vseeno je McVay bolj izjema kot pravilo, a vsaj zaenkrat – dokler se trend ne spremeni – bodo ženske zaradi želje po mladih, a hkrati izkušenih trenerjih v ligi NFL s težavo prihajale do željenih položajev.


»Ženske moremo praktično začeti na najnižjem možnem nivoju tekmovanja (v ZDA je to Little League, op. p.), če želimo postati trenerke,« je leta 2018 za spletno stran SB Nationpovedala igralka baseballa Veronica Alvarez, ki je z ameriško reprezentanco na svetovnih prvenstvih osvojila srebrno in dve bronasti odličji. »Imamo znanje in zmožnost opravljanja trenerskega dela, a se moramo dokazovati veliko bolj kot moški. Podreti moramo veliko več ovir kot oni,« je še dodala Alvarezova.





















Alvarezova se je lani preizkusila v vlogi trenerke pri Oakland A's (vir: Twitter)


Problem izkušenj ni tako prisoten v športih, kot je košarka, saj imajo ženske priložnosti tekmovanja na vseh tekmovalnih nivojih.


Čeprav so izkušnje zagotovo ključne za vsakega trenerja, pa vseeno niso vse, kar trener rabi. Takega mnenja je tudi A. J. Hinch, trener baseball ekipe Houston Astros. »Ne verjamem v teorijo, da moraš nekaj izkusiti, da si na tem področju strokovnjak,« je za SB Nation povedal Hinch, ki se je po dokaj medli igralski karieri podal v trenerske vode in z Astros osvojil naslov svetovnega prvaka že v svoji peti sezoni na položaju glavnega trenerja. »Strokovno znanje v športu lahko oseba pridobi na veliko različnih načinov,« je povedal 45-letni trener.


Dokaz, da za trenerja izkušnje niso alfa in omega, je Vince Lombardi, ki velja za enega najboljših glavnih trenerjev v zgodovini NFL (po njemu se tudi imenuje pokal prvaka lige NFL), a v ligi nikoli ni zaigral. V Evropi pa sta lepa primera Italjan Maurizio Sarri – poleg službe bankirja se je z nogometom ukvarjal le amatersko in se šele pri 30-ih odločil za trenersko kariero – in portugalski nogometni strateg Andre Villas-Boas.


Pomanjkanje izkušenj seveda ni edina ovira, s katero se soočajo ženske, ki želijo biti trenerke v večjih športnih ligah. To lahko vidimo na primeru košarke, saj imajo dekleta od malega podobne možnosti kot fantje, ženska košarka pa je dokaj razvita tudi v srednji šoli in na univerzah. Prav v ligi NBA (in z njo povezanimi ligami) je največ žensk na položaju trenerja – trenutno jih je 11, vse pa delujejo kot pomočnice trenerja. Kljub temu, da imajo po večini za sabo veliko izkušenj, še vedno morajo preskočiti ovire, s katerimi se moškim kandidatom ne bi bilo treba ukvarjati niti v sanjah.


Ob novici, da franšiza razmišlja o kandidatki, se pojavijo vprašanja kot »Zakaj ravno ona?«, »Ali gre le za promocijsko potezo franšize?« in »Ali je njena namestitev dobra za igralce?«.


Veliko trenerjev in igralcev podpira raznolikost v profesionalnem športu, a treba se je zavedati, da je bistvo športa zmaga in ne enakovrednost med spoloma. Igralci bodo vedno podpirali tistega, ki jim da najboljšo možnost za učenje in uspeh.


Kljub temu, da je Becky Hammon, trenutna dolgoletna pomočnica trenerja Gregga Popovicha pri San Antonio Spurs, imela za sabo 16 let igranja v WNBA, je pred njeno namestitvijo bila pod drobnogledom franšize in športne javnosti. Hammonova je povedala, da jo je legendarni Popovich spremljal in o njej povpraševal njene sodelavce že dlje časa, na treningih Spursov pa je bila prisotna že leto, preden so jo najeli, saj je Pop hotel videti odziv igralcev in njeno interakcijo z njimi. Ko je leta 2014 Popovich – poleg glavnega trenerja je tudi predsednik košarkarskih operacij (President of Basketball Operations) – v San Antonio pripeljal Hammonovo, ni izpostavljal njenega spola ali socialne polemike, temveč se je v izjavah osredotočil na njene izkušnje, mentaliteto in košarkarski IQ.
















Becky Hammon med tekmo v NBA, v ozadju Gregg Popovich (vir: Orange County Register)


Za priložnost na položaju trenerjev bodo ženske potrebovale osebe, kot so Coach Pop, ki je glasen podpornik boja za pravice marginaliziranih skupin, med drugim tudi žensk. Podobno vlogo ima Kim Pegula, solastnica ene od najbolj progresivnih NFL franšiz, Buffalo Bills. »Hočem, da so ženske vključene v pogovor, da imajo priložnosti. A vsi si na koncu želimo zmage. Ko namen namestitve ženske na mesto trenerja ni več zmaga, temveč kaj drugega – tudi če gre za družbeni napredek – to odvrača ekipo od bistva športa,« je za SB Nation povedala Pegula, ki je skupaj s svojim možem Terryjem kupila franšizo leta 2014. V boju za lastništvo sta med drugim premagala trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.


Le kakšna bi bila današnja politična slika v ZDA, če zakonca Pegula ne bi za franšizo ponudila takrat rekordnih 1,4 milijarde ameriških dolarjev in tako za pol milijarde prekosila Trumpovo ponudbo.


Če pa se kandidatkam poravnajo zvezde, jih na koncu čaka še ena ovira, morda celo največja od vseh: seksizem.


»Privlačna ženska ne more delovati v NBA,« se je za SB Nation izrazil večletni trener v ligi NBA, ki je svojo izjavo (sicer z malo bolj vulgarnimi besedami) utemeljil s tem, da bi igralci s tako žensko težko ohranili striktno profesionalen odnos.


Franšize se v zadnjih letih vse bolj bojijo obtožb spolnega nadlegovanja, ki so tako v športu kot v Hollywoodu dvignile veliko prahu. Seksizem seveda ni omejen zgolj na spolno nadlegovanje, ampak se kaže tudi v odnosu igralcev. Nekateri enostavno ne želijo poslušati ukazov ženske, ne zaradi njenega pomanjkanja izkušenj ali znanja, temveč zgolj iz razloga, da je ženska.


Pomanjkanje žensk v vlogi trenerja vodi v začaran krog, saj zaradi pomanjkanja zgledov le malo žensk sploh razmišlja o tem, da bi lahko delovale na tem položaju. Manjko teh zgledov želijo v ZDA nadomestiti z raznimi štipendijami in drugimi prijemi. V NFL tako od leta 2012 obstaja Bill Walsh NFL Diversity Coaching Fellowship, ki je bila ključna za trenerske kariere moških, ki pripadajo manjšinam, prav tako pa je pomagala ženskam, med drugim že omenjeni ofenzivni asistentki San Francisco 49ers Katie Sowers ter Phoebe Schecter, ki je minuli dve sezoni delovala kot pomočnica trenerja pri Buffalo Bills.


V zadnjih letih je vse bolj aktivna tudi organizacija WeCOACH, ki se zavzema za ustvarjanje priložnosti za ženske trenerke v vseh športih in na vseh ravneh tekmovanja.


Trend ženskih trenerk bo, ob pravih pogojih, v prihodnosti še naprej rasel. Po informacijah Adama Schefterja naj bi NFL franšiza Washington Redskins za naslednjo sezono zaposlila Jennifer King, s čimer bi postala prva Afroameričanka na položaju trenerja v NFL. Kingova je pretekli dve poletji že sodelovala z novim glavnim trenerjem Redskinsov Ronom Rivero v Carolini.


Če bo Kingova res dobila položaj v trenerskem osebju Washingtona, bo to še en mejnik, ki se je še pred nekaj leti zdel v daljni prihodnosti. A ženske v profesionalnih ligah čaka še veliko ovir.


Povezava na posnetek o zgodbi Katie Sowers, ki se je zavrtel med Super Bowlom: https://www.youtube.com/watch?v=_xPn4DXIj5


»Ne poizkušam biti najboljša ženska trenerka, poizkušam biti najboljši trener,« je v enem od videov, ki smo jih videli med letošnjim Super Bowlom, povedala Katie Sowers. Dodala je še, da si je od vedno želela biti trenerka, a nikoli ni razmišljala o ameriškem nogometu, saj še ni videla ženske trenerke v tem športu. »Potrebna je le ena – in potem se odprejo vrata za veliko drugih,« je svojo izjavo še zaključila Sowersova.


Vir naslovne slike: outsports.com