• Samo Demšar

Van Gaalova mlada vojska

Že pred tedni je v naše uredništvo prišlo sporočilo zaskrbljenega bralca, ki nas je opozoril na dejstvo, da v nekaterih člankih izpostavljamo padec angleškega prvoligaša Manchester Uniteda, čeprav nekdanji velikan evropskega nogometa ni ključen za temo, o kateri govorimo.


Danes se bomo zato povsem posvetili Rdečim vragom, natančneje bivšemu trenerju Louisu van Gaalu in njegovi »vojski«, od katere je štiri leta po njegovem odhodu ostalo bore malo. Ne bomo pa se osredotočili na njegove bizarne nakupe (Schweinsteiger, Darmian, Schneiderlin) in prodaje (Di Maria, Chicharito, Evans, Nani, Zaha), temveč bomo podrobneje pogledali področje, na katerem je Nizozemec tradicionalno blestel – razvoj mladih igralcev.

Van Gaal in eden njegovih najboljših momentov s tiskovnih konferenc.


Po izjemno uspešnih 27 letih je leta 2013 mesto glavnega trenerja Uniteda zapustil legendarni Sir Alex Ferguson. Nasledil ga je David Moyes, a pri slednjem ne bomo izgubljali preveč besed, saj na klopi ni zdržal niti sezone – na vroči stol v Manchestru pa se je usedel nizozemski strateg van Gaal.


Nizozemec je bil vse, kar so Unitedovi navijači mislili, da potrebujejo. Šlo je za uspešnega trenerja, ki se je v preteklosti dokazal na klopi Ajaxa, Barcelone, Bayerna in nizozemske izbrane vrste.


Eden od vidikov, ki je bil ključen za Nizozemčev prihod na Old Trafford, je bil njegov pristop do igralcev iz mladinskih selekcij – debije so v preteklosti pod Van Gaalom dočakali Victor Valdes, Xavi, Carles Puyol, David Alaba, Edgar Davids, Clarence Seedorf, Andres Iniesta in Patrick Kluivert.


Ob pogledu na njegove pretekle dosežke so se navijačem Uniteda cedile sline. United je nujno potreboval izgradnjo nove kulture, ki jo je najbolj smiselno graditi na mladih, ki bodo klub »nosili« v naslednjem desetletju.

Van Gaal je v dveh letih na klopi Uniteda debi ponudil 14 igralcem iz mladinskega pogona. Slaba štiri leta po Nizozemčevem odhodu barve Uniteda branijo le trije: Marcus Rashford, Jesse Lingard in Andreas Pereira – slednja sta v zadnjih dveh sezonah tarča vse več posmeha.


Številko 14 bomo po hitrem postopku prepolovili. James Weir, Joe Riley, Donald Love, Tom Thorpe, Saidy Janko, Reece James (ne tisti, ki danes igra za Chelsea) in Regan Poole v svojem kratkem času v prvi ekipi res niso pustili vidnejšega vtisa.

Tyler Blackett in Paddy McNair

Dva branilca, ki sta predvsem zaradi številnih poškodb v prvi ekipi Uniteda v sezoni 2014/15 dobila kar veliko priložnosti, a nobeden ni preveč zablestel. Blackett je priložnost v obrambi dobil skoraj izključno zaradi dejstva, da je levičar (#Daley Blind), že po eni sezoni na Old Traffordu pa je sledila posoja v škotski Celtic. Danes Blacketta najdete v vrstah angleškega drugoligaša Readinga.


McNair, prvotno vezist, je v začetku kariere pod van Gaalom pokazal nekaj potenciala, a so tudi njegove predstave kmalu zbledele. Po dveh sezonah v Manchestru je novo sredino našel v Sunderlandu, danes pa tudi on igra v angleški drugi ligi pri Middlesbroughu.

Cameron Borthwick-Jackson

Levi bočni branilec, ki je v začetku kariere pod van Gaalom pokazal, da bi lahko klub zastopal tudi v prihodnosti. Njegova priložnost je prišla v sezoni 2015/16, ko se je že septembra poškodoval Luke Shaw. Navijačem so v spominu ostali predvsem njegovi nevarni predložki, a se z njimi zgodba tudi bolj kot ne zaključi. Borthwick-Jackson je za United zaenkrat zbral 14 nastopov in zabeležil eno asistenco, a je zadnja leta preživel na posojah pri Wolvesih (preden so bili dobri), Leedsu (preden so bili dobri), Tranemeru, Oldhamu in Scunthorpeu. Nikjer, z izjemo zadnjega, ni zaigral več kot desetkrat v sezoni. Po koncu sezone se bo sicer vrnil v vrste Uniteda, a vse bolj izgleda, da je že odigral svojo zadnjo tekmo za klub.

Timothy Fosu-Mensah

Igralec, ki me je razočaral povsod, razen v FIFI 17. Fosu-Mensah je iz Ajaxa v Unitedovo mladinsko selekcijo prestopil leta 2014, debi pa je dočakal v van Gaalovi drugi sezoni. Kot vsi do sedaj našteti je tudi on obrambni igralec, ki pa je bil v obrambnem aspektu v primerjavi z ostalimi mladinci daleč najboljši. Med sezono je solidno igral na vseh obrambnih položajih ter je bil eden od bolj zanesljivih igralcev v ekipi, a zanj je bila usodna polfinalna tekma FA pokala proti Evertonu. V zgodnjih minutah tekme je katastrofalno »posredoval« v dvoboju z napadalcem Lukakujem (blamažo je s posredovanjem na golovi črti rešil kapetan Rooney). Napaki je v drugem polčasu pristavil še prekršek za najstrožjo kazen, ki jo je obranil De Gea, pet sekund kasneje pa je sledil še en prekršek za nevaren prosti strel. V roku petih minut ga je na igrišču zamenjal Antonio Valencia, do konca sezone pa je odigral le še dve minuti.

Utrinki iz tekme Manchester United : Everton.


Po odhodu van Gaala in prihodu Mourinha (ki tradicionalno ne stavi na mlade igralce) je Fosu-Mensah dobil bore malo priložnosti – če ne štejemo zadnje tekme sezone, ki jo je United praktično odigral s C ekipo, je dočakal le šest premierligaških minut v celotni sezoni.


Od takrat je bil za sezono posojen v Crystal Palace in kasneje v Fulham, dočakal pa je tudi debi v nizozemski reprezentanci. Letos se je sicer vrnil na Old Trafford, a so ga od prve ekipe oddaljile številne poškodbe. Glede na to, da mu poleti poteče pogodba s klubom, se bojim, da za Rdeče vrage ne bo več zaigral. Zaenkrat je za prvo ekipo Uniteda zbral 21 nastopov in vknjižil eno asistenco.

Andreas Pereira

Tako kot Fosu-Mensah je tudi Pereira večino mladinske kariere preživel na Nizozemskem, a on pri PSV. V United je Brazilec prispel leta 2012, debi za prvo ekipo pa je dočakal v van Gaalovi prvi sezoni. A kljub potencialu, ki ga je videla večina navijačev, prave priložnosti pod Nizozemcem ni dobil.

Številni nogometaši (Riquelme, Forlan, Rafael) so mnenja, da van Gaal ne mara nogometašev iz Južne Amerike. Zanimivo pa je, da je to bila Unitedova klop na tekmi proti Liverpoolu v sezoni 2014/15.


Po van Gaalovem odhodu je prvi dve sezoni pod Mournihom Brazilec preživel v Španiji, z uspešnima posojama v Granado in Valencio. V tretji sezoni pod Mournihom se je zanj le našlo mesto na Old Traffordu, a Pereira vsaj zaenkrat ni upravičil zaupanja obeh trenerjev (najprej Mourinha in sedaj Solskjeara). Za United je sicer v vseh tekmovanjih zbral nezanemarljivih 72 nastopov, a dosegel le štiri zadetke ter pet asistenc. Vsaj trenutno njegov največji dosežek v vrstah Rdečih vragov ostaja dejstvo, da lahko predložke iz kota izvaja z obema nogama.

Jesse Lingard

The man. The myth. The legend. Večni mladenič JLingz. Igralec, ki je z van Gaalovim debijem verjetno pridobil več kot kdorkoli drug. Že od malih nog navijač Uniteda, ki je začetek svoje članske kariere preživel na številnih posojah (najbolj uspešni sta bili pri Birminghamu in Brightonu), je v sezoni 2015/16 iz prve postave nepričakovano izrinil Memphisa Depaya. Najbolj se je dokazal na velikih tekmah z zadetkom proti Chelsea in odločilnem zadetku v finalu FA pokala proti Crystal Palace. Po dobri sezoni je sledila statistično slabša prva sezona pod Mourinhom – ob solidni minutaži ni bil najbolj strelsko uspešen, čeprav je dosegel pomembna zadetka v Community Shieldu proti Leicesteru in finalu ligaškega pokala proti Southamptonu. Oba zadetka sta bila ključna za osvojitev »Mourinhevega trojčka« - Community Shield, ligaški pokal in Liga Evropa.

Manchester United med proslavljanjem njihovega "trojčka" v Stockholmu leta 2017.


Sezona 2017/18 je bila z naskokom Lingardova najboljša, prišla pa je v zanj idealnem času, saj mu je prislužila mesto v angleški reprezentanci na Svetovnem prvenstvu v Rusiji 2018. Ne le nastop, Lingard je bil ključen član reprezentance in je od šestih relevantnih tekem (ne štejemo tekme za tretje mesto) štiri odigral v celoti.


Od te sezone je Lingardova forma postopoma padala, na najnižji točki pa je bila v lanskem koledarskem letu – v celotnem letu 2019 mu je ob dobri minutaži uspelo zbrati le dva zadetka (enega v FA pokalu in enega v Ligi Evropa) ter eno asistenco v ligaškem pokalu. Očitno ni bil problem zgolj v letnici 2019, saj je v letošnjem letu Lingard zaenkrat dosegel le en zadetek v FA pokalu in eno asistenco v Ligi Evropa. 27-letni večni mladenič na premierligaški zadetek čaka že 473 dni.

Lingard in Pereira v objemu decembra 2018, ko je Lingard zadnjič zatresel mrežo premierligaša.


Glede na večino ostalih imen na seznamu pa bo očitno eden od uspešnejših ban Gaalovih debitantov, saj je v svoji karieri za United zaenkrat zbral že 202 nastopa ter se podpisal pod 31 zadetkov in 20 asistenc.

Marcus Rashford

Ni pa vse tako morbidno. Zaključili bomo z najboljšo stvarjo, ki jo je van Gaal naredil na klopi Uniteda (izenačeno s "simuliranjem" ob robu igrišča): priložnost je dal napadalcu Marcusu Rashfordu.

Morda celo najboljši trenutek van Gaala na klopi Uniteda.


Že celo besedilo se vrti o debijih in Rashford je v njih pravi mojster. Najprej je nepričakovano začel tekmo Lige Evropa proti danskemu FC Midtjylland, na katerem je dosegel dva pomembna zadetka. Čez štiri dni je sledil debi v Premier ligi, ko je v zmagi proti Arsenalu s 3 : 2 dosegel dva zadetka in eno asistenco. Zadel je tudi na svojem prvem mestnem derbiju proti Manchester Cityju, po dobri sezoni pa je bil vpoklican tudi v angleško izbrano vrsto, kjer je prav tako na debiju zatresel mrežo Avstralije.


Rashford je v zadnjih sezonah eden najbolj konstantnih igralcev Uniteda in se iz leta v leto še izboljšuje. Na 201 tekmi za Rdeče vrage v vseh tekmovanjih je dosegel 64 zadetkov in 31 asistenc, letošnja sezona pa je zanj tudi statistično najuspešnejša. Sredi januarja je sicer staknil poškodbo, ki je verjetno končala njegovo sezono in bi mu tudi preprečila nastop na letošnjem Euru, a je bil na njegovo srečo ta prestavljen.

Van Gaalovega časa na klopi Uniteda ne moremo opisati kot najbolj uspešnega, enako pa velja za njegove debitante. A tudi, če so navijači iz njegovih dveh let odnesli zgolj FA pokal in Rashforda (del mene še vedno upa na preporod Fosu-Mensaha), je to klub pripeljalo korak bližje nekdanjemu slovesu, ki ga roko na srce verjetno ne bodo nikoli več dosegli.

Vir naslovne slike: These Football Times

0 views