• Niko Hari

Za žalovanje pritisni F: Reckful

Updated: Jul 10

Igričarski svet je pred dnevi do temeljev pretresla novica, da si je pri enaintridesetih letih življenje vzel Byron Bernstein, oboževalcem znan pod psevdonimom Reckful. Po več kot petnajstletnem boju z depresijo je Byronu očitno zmanjkalo moči. Bil je ledolomilec na e-športni sceni, predvsem pa je bil eden izmed prvih, ki je v ''mainstream'' popeljal pretočno predvajanje igric. Prav tako je bil eden izmed najboljših igralcev igre World of Warcraft svojega časa, zato so mu na številnih strežnikih množice pokazale, koliko jim je pomenil. V virtualnih katedralah sveta World of Warcraft so se množice poklonile preminulemu. Da, ponosen sem na igričarsko skupnost, ki je popolnoma spontano in na najlepši možen način Byronu izkazala še zadnje spoštovanje. Feelsbadman.


Byron Bernstein


Ko je štel komaj dve leti, se je njegova družina iz Izraela preselila v Združene države, natančneje v Kalifornijo. Prvi močan vpliv na osnovanje osebnosti in Byronovega načina življenja je bila kakopak njegova družina. Predvsem Byronov oče je na razvoju mladeniča pustil močan pečat. Po navadi v takih življenjskih zgodbah, kot vam jo želim tukaj podati, izvemo o slabih odnosih s starši, o alkoholu, drogah, nasilju in zlorabi. To ni običajna zgodba narative nekega cenenega Hollywoodskega filma. Byronov oče je bil pisec in odvetnik, ki je svojemu najmlajšemu izmed treh sinov v misli vklesal dve vrednoti, ki sta ga spremljali vse do zadnjega dne: stremenje k odličnosti in vrednotenje intelektualnosti.


Njegova brata sta bila, kot večina mladeničev, zaljubljena v računalniške igrice. Ni trajalo dolgo, dokler se Byron ni nalezel zabavne dejavnosti. Kot pobalin je igral igrice kot sta Doom in Secret of Mana, ljubezen do virtualnega sveta pa ga je izoblikovala v osebnost, kakršno smo poznali oboževalci njegovih ''streamov''.

Ključnega pomena za razumevanje Byronovega življenja, vseh prihodnih odločitev, njegove depresije in samomora, je bila smrt njegovega najstarejšega brata Guya. V Byronovem otroštvu je Guy trpel za hudo obliko depresije in s prevelikim odmerkom zdravila na recept si je sodil sam. Velikost vrzeli, ki jo je to pustilo na družini, lahko skušamo občutiti ob prebiranju (no, bolj poslušanju) citata iz knjige Byronovega očeta:


Vse od tistega dne se je Byron z depresijo spopadal tudi sam. Prvi vrhunec težav, iz katerih ni videl izhoda, se je zgodil pri Byronovih šestnajstih, ko se je odločil, da si vzame življenje. Če bi mu uspelo, bi bil svet prikrajšan za več kot samo Reckfula, pionirja igričarstva, kot ga poznamo danes – svet bi ostal prikrajšan do potankosti spoznati izjemnega človeka z imenom Byron Bernstein.


Postati Reckful

Leta 1999 se je Byron prvič spoznal z žanrom igric, ki bodo za vedno spremenile e-športni relief – igre tipa MMO (massive multiplayer online – spletne igre v katerih sodelujejo množice uporabnikov). Igra Asherons Call je bila prva v nizu, ki je počasi a vztrajno iz Byrona ustvarila Reckfula. Njegov prvi psevdonim v igri je bil Anti Parazi (cow fucker, mislim da mi ni treba prevajati). Byrona je zanimala predvsem PvP (player versus player oz. igralec proti igralcu) plat igrice. Sčasoma je postal z naskokom najboljši PK (player killer) v igrici.


Skozi prvo obdobje Byronove metamorfoze se je mladenič vseskozi spopadal z depresijo in samomorilnimi mislimi. Ravno konec igranja Asherons Call, je bil po mnenju mnogih sprožilec poskusa samomora takrat 16-letnega Byrona. Boomer mame, ki to berete: Ne, Karen, igranje igric ga ni spremenilo v nespečega zombija in ga pahnilo v depresijo. Problem je bil veliko bolj kompleksen. Ko je Byron dosegel vse, kar se je v Asherons Callu doseči dalo, ko je bil na vrhuncu svojih zmožnosti, je vedel, da je dosegel vrh, igra pa je počasi izgubljala svojo relevantnost. Vedel je, da ne more več napredovati in občutek ničvrednosti in drugih kompleksov ga je pahnil v prvo veliko krizo njegovega kratkega življenja.


World of Reckful

Leta 2004 je igričarska megakorporacija Blizzard izdala verjetno najbolj vplivno in popularno igrico vseh časov, World of Warcraft (WoW). Sprva Byron ni imel apetita za igrico – ni namreč maral takšnih, pri katerih je potreben ''grind'' (več kot igraš, boljši si). Kar tri leta so minila od njegovega prvega srečanja z igro do njegovega ponovnega poskusa, da se spoprijatelji z avanturo sveta WoW. V prvem obdobju igrice je bil poudarek na opravljanju nalog, raziskovanju virtualnega sveta in nabiranju točk (okej, pa vi prevedite besedo level. Stopnja?, nivo?) Sčasoma je Blizzard za upravljalce likov v igri ustvaril areno – PvP format, v katerega se je Byron zaljubil na prvi pogled. Prijatelj mu je podaril račun, ki je že bil poimenovan, uganili ste, Reckful. Njegov lik v igrici je bil rogue (tat? Razbojnik? Brezobzirnež? Dezerter? Ljubim slovenščino, res). Da bi Reckful označili za dobrega, bi ga podcenjevali. Reckful je bil dober za popiz…




Šest sezon zaporedoma je končal kot prvouvrščeni igralec strežnika – postal je prvi igralec z ratingom čez 3000 (vem, to vam ne pove popolnoma nič, ampak verjemite mi na besedo, da je to bil zgodovinski dosežek).

Ostali uporabniki so hitro prepoznali izjemen talent, različni forumi in blogi so ga častili kot boga. Ni trajalo dolgo, da je Reckful dobil poziv v profesionalno 3 na 3 moštvo igre WoW, Complexity. Ni mi potrebno poudarjati, da je moštvo postalo eno izmed boljših v Severni Ameriki, med leti 2010 in 2012 je obstajala le peščica ekip, ki so se lahko kosale s Complexity.


Revolucija v svetu e-športov: Twitch TV

Z nastopi na MLG (Major League Gaming) turnirjih je Byronovo osebnost spoznala širša množica ljudi. Po neuspehu v kvalifikacijah za največji turnir Blizzcon, je Reckful razočaran naznanil upokojitev iz profesionalne e-športne scene. Poleti 2012 se je vrnil na sceno kot ''streamer'' (pretočni predvajalec), na največji platformi za predvajanje igric, Twitch.tv.


''Streamerska'' scena je bila takrat še v povojih – dobiti par sto gledalcev je bil za posameznika velik dosežek, a Reckfulove dogodivščine je spremljalo na tisoče gledalcev. Poleg odličnih igričarskih sposobnosti je bilo kar hitro očitno, da uspešen ''streamer'' rabi še eno, ključno lastnost, ki je še pomembnejša od veščin igranja igric – karizmatična osebnost. Občinstvo je imelo priložnost spoznati Byrona. Kakorkoli paradoksalno, neumno in nelogično se to sliši, občinstvo in Reckful so postali neločljivi prijatelji.



To prijateljstvo je šlo tako daleč, da je s svojim ''chatom'' (občinstvo lahko med gledanjem igranja komunicira med sabo in z osebo, ki predvaja igranje v živo) delil čisto vsako malenkost svojega življenja. Ne pretiravam, Byron je bil do svojih gledalcev odprta knjiga. O vseh tematikah, tudi o depresiji, o bratovem samomoru, skratka o vseh težavah in tegobah, je Reckful odprto in iskreno govoril s svojim občinstvom. Ta iskrenost je med gledalci vzbudila močno stopnjo zaupanja, naklonjenosti in poistovetenja, ki je Byrona vzpostavila kot enega največjih imen Twitcha. Svojim gledalcem je odprl lastno življenje in to prijateljstvo je trajalo vse do njegove smrti – kljub mnogim kontroverznim dogodkom.


Bil je pionir v številnih pogledih. Prvi je za svoje vsebine pobiral donacije, kar je danes stalnica med ''streamerji''. Zaslužil je ogromne količine denarja, kar so mnogi želeli izkoristiti. Byronovi pravi prijatelji so bili redki. Po izidu igrice Pokemon Go je bil prvi, ki je pretočno predvajal igranje iger izven lastne sobe – šel je še korak dlje: populariziral je ''streamanje'' vsakdanjega življenja, ki je danes popolnoma svoj žanr na Twitchu: IRL (In real life). Mnogim ustvarjalcem vsebin je utrl pot do uspeha, za mnoge je bil navdih.


Sovražil je dramo, ki se ga je držala kot žvečilni gumi podplata

Nisem psihoanalitik, niti ne skušam obrazložiti razlogov, ki so pahnili Byrona čez rob, vendar vseeno lahko izpostavim nekaj dejavnikov v njegovem življenju, ki so poglobili njegovo depresijo.

Drama, ki ga je obkrožala skozi celotno kariero, bi lahko terjala samostojni članek, zato lahko izpostavimo samo dve najpomembnejši – tisti, ki sta nedvomno dolgoročno vplivali na Byronovo življenje in na njegovo depresijo. Prvi udarec si je zadal sam. Kot smo omenili, je Byronovo občinstvo bilo del njegovega življenja in obratno. V enem izmed ''streamov'' je občinstvu predstavil tudi svoje dekle, Jenno. Takoj je postala ljubljenka občinstva, simpatično dekle pa je bilo razlog, da je Byronovo življenje izven ''streama'' imelo smisel.

Čeprav sta imela z dekletom odprto razmerje, je Reckful (verjetno tudi zaradi svoje popolne iskrenosti z občinstvom) na enem izmed dogodkov pred kamerami poljubil mimoidočo punco, oblečeno v lik Linka iz igre The Legend of Zelda. Edina težava je bila ta, da sta imela z Jenno dogovor, da mora ona vedeti, s katero punco ima opravka in jo tudi odobriti. V konkretnem primeru se to ni zgodilo in med nekdaj nerazdružljivima zaljubljencema je začel nastajati prepad. Na svojem ''streamu'' je Byron Jenno tudi poklical, da se pogovorita, lahko si le mislite, kako je šlo.


Kljub temu, da sta leta kasneje spet našla skupaj (vsaj na nekaj ''streamih'' se je dekle pojavilo) je Byronova napaka pustila brazgotine na njegovem počutju.

Drug primer, ki je Reckfulovo depresijo poglobil bolj kot karkoli, je bila izdaja njegovega takrat najboljšega prijatelja, ki je večkrat zlorabil zaupanje Reckfula in v želji po lastni prepoznavnosti na ''streamu'' s svojimi gledalci delil Byronove skrivnosti.


Dva ključna elementa Byronovega življenja, ki sta ga očitno potrla tako, da je večkrat prenehal s predvajanjem svojih vsebin, saj v obdobjih hude depresije ni zmogel zabavati občinstva. Byronova depresija se je zdela pod nadzorom, saj je večkrat skupaj s svojimi gledalci opravljal pogovor s psihiatrom, ki mu je na videz zelo pomagal (gotovo mu je pomagal, a je breme bilo preveliko).





Ni bil popoln človek, daleč od tega. Delal je napake, kot jih delamo vsi. Vendar so ga njegova iskrenost, odprtost, zabavnost in njegov intelekt naredili ljubljenca ljudi. Mnogim je s svojimi zgodbami pomagal v najhujših časih. Ko je delil svoje težave z depresijo, je mnoge druge ljudi s samomorilnimi mislimi sam prepričal v življenje. Dobro je znal poskrbeti za težave drugih, a je lastne zanemarjal do te mere, da so skupaj z depresijo, družinskimi težavami in vsemi ostalimi problemi terjale ultimativni davek. Byron, počivaj v miru.

Vem, osladno se sliši, milenijci bi mi celo rekli, da sem ''cringe'', ampak če ste v na videz brezizhodnem položaju, vedno obstaja rešitev težke situacije. Samomor nikoli ni odgovor na vaša vprašanja in vedno se lahko najde rešitev, v to sem trdno prepričan. Zaupajte svoje tegobe prijateljem, družini ali strokovnjakom, niste sami!

Tudi če poznate koga, ki trpi za depresijo ali kakšno drugačno obliko mentalnih težav, osebi pomagajte. Najslabše, kar lahko storite, je, da obupate nad prijateljem ali znancem. Pomagajte, tudi če nekdo ne želi vaše pomoči. Povezave in telefonske številke do različnih organizacij najdete na dnu prispevka.




http://zivziv.si/sos/

https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/


  • 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

  • nijz.si




87 views