• Luka Skarlovnik

Zlata generacija nizozemskega velikana

Ajax. V katero kakovostno kategorijo bi ga uvrstili? Klub vsi poznamo, a že kar nekaj časa ni pustošil izven države mlinov na veter. Pa vseeno so nam pred nekaj leti pripravili enega lepših presenečenj, ko so kot malček obračali velikane. Ekipa je slonela na mladem talentu z dovolj veteranske prezence, da se niso izgubili. Moštvo je na krilih perspektive doseglo prvi polfinale Lige prvakov po letu 1997 – ravno okoli časa, ko sem v očeh staršev začenjal postajat ideja.


Posledično se večjih uspehov kluba iz Amsterdama osebno ne spomnim – Ajax, vsaj v zadnjih letih, poznam kot valilnico talenta. Moštvo, ki izjemno posluje, je poleg PSV-ja serijski prvak Eredivisie, ima nekaj že razvitih in kvalitetnih posameznikov, a enajsterico gradi na mladeničih, ki jih na koncu razvojnega procesa razbije kot nogometni šparovček.

(vir: helden.media) Kronski dragulji "zlate generacije"

Organizacija, ki jo dobro vodi športni direktor Edwin van der Sar, ob zelenici pa na nogometaše produktivno kriči Erik ten Hag, ima tudi letos goro mladega talenta, ki bi se čez nekaj let lahko znašel v največjih evropskih klubih. Antony Santos, Lassina Traore, Brian Brobbey, Perr Schuurs in Ryan Gravenberch so le nekatera od imen, na katere moramo ostati pozorni. A razlika med nizozemsko prvo ligo in najboljšimi petimi evropskimi ligami je ogromna. To se je pokazalo tudi pri Ajaxovi zlati generaciji, moštvu iz sezone 2018/19. Moštvu, ki je presenetilo vse, ko je z 19-letnim kapetanom iz Lige prvakov izločilo madridski Real in Juventus, preden se je neizkušenost pokazala v polfinalu, kjer je Tottenhamu v drugem polčasu druge tekme s hattrickom Lucasa Moure uspel epski povratek.


A kje so posamezniki, predvsem mladeniči, ki so takrat na nogometnem trgu zasenčili celo A-klaso nogometašev? Roko na srce ni nobeden na mestu, ki smo jim ga v žaru trenutkov pred dvema letoma napovedovali – kar pa ne pomeni, da ne izstopajo iz srede svoje generacije.


V prvi enajsterici tiste sezone (nogometaših, ki so začeli največ tekem) se ne bom posvečal Daleyu Blindu in Dušanu Tadiću – veteranoma, ki sta v mlado četo vnašala zanesljivost in še vedno igrata pri Ajaxu. Podobno se tridesetim bliža Nicolas Tagliafico, nogometaš, ki se v Ajaxu očitno še vedno dobro počuti, a si po kvaliteti morda zasluži več, ekipo pa je že zapustil Lasse Schöne; še en veteran, ki je v vezno vrsto vnašal mirnost, a je že tisto sezono stal na »napačni« strani tridesetih – tako da vsaj v nogometnih terminih ne gre več govoriti o mladeniču.


Noussair Mazraoui in David Neres

Par, ki sem ga uvrstil pod en podnaslov, ker še vedno ostajata v najboljši ekipi države Tulipanov, hkrati pa jo bosta oba najverjetneje kmalu prerastla. Nekako se ne moremo pogovarjati o isti ravni čistega talenta kot pri nogometaših, ki sledijo, a tudi pri njima vrhunski klub ni izven realnih možnosti. Oba sta že zakorakala v dvajseta, tako da ne moremo govoriti več o purističnem podmladku, sta pa posledično nedvomno malo bolj razvita. Neres je prodoren, hiter, eksploziven krilni igralec, Mazraoui pa mu po desni strani sledi kot bočni obrambni nogometaš. Maročanu iz zadnje vrste v zadnjih letih vrednost najverjetneje raste, medtem ko se zdi, da Neres nekoliko stagnira – ni dosegel preboja, ki se je zanj napovedoval. Vseeno, oba predstavljata preverjeno kvaliteto z ogromno prostora za napredek. Neres trenutno najverjetneje ne more ciljati na nogometno smetano, vidim pa, da kateri od velikanov s pomanjkanjem kvalitetnega bočnega branilca pobere Afričana in ga preizkusi v eni od največjih lig.


Andre Onana

Kljub temu, da je tudi Kamerunec še vedno doma v Amsterdamu, si zasluži svoj predalček – delno zaradi kvalitete, delno zaradi tablete, ki jo je pred kratkim zaužil. Onana bo aprila sicer dopolnil že četrt stoletja, a kot vratar se še ne bliža nujno svojim zlatim letom. V tisti Ajaxovi sezoni se je uveljavil skoraj za enega najboljših vratarjev na svetu, definitivno pa je prednjačil v svoji starostni skupini. V lanskem poletju se je napovedoval njegov prehod na višjo stopničko, prehod, ki si ga je tudi po mojem mnenju zaslužil. Veliko se je govorilo o Chelseaju, a na koncu se iz prestopa ni izcimilo nič – verjetno tudi zaradi ničel pri znesku, ki bi bile za njegov prestop potrebne. A razlog za to, da si zasluži svoje poglavje mojega onaniranja na Ajaxove talente (had to do it) je njegovo slabo počutje v koncu hudičevega leta. Zgodbica se začne s slabostjo, glavni antagonist je tableta proti slabosti Onanajeve žene, sinteza pa faliran doping test. To je uradna zgodba – če gre za znanstveno fantastiko ali dokumentarec, presodite sami, a v zaključnih scenah je Kameruncu prepovedano nastopanje na nogometnih zelenicah za polnih 12 mesecev. Treba je počakati in videti kako se bo zadeva razpletla, nedvomno bo vključevala pritožbe, a dejstvo je, da je Onana hodil po robu velikih klubov, ko mu je spodrsnilo pa je padel na napačno stran. Še vedno je dovolj mlad in kvaliteten, da bi težko rekli, da mu uspeh na najvišjo raven ne more uspeti, a nedvomno je to velika ovira in madež na njegovem imenu, ki ga ne bo lahko oprati.

(vir: afroballers.com) Onana

Hakim Ziyech

Maroški čarovnik nas z »abrakadabra« pelje izven nizozemskih mej. Prvič se selimo v Anglijo, saj je Ziyech postal moder v faco in se pridružil londonskemu Chelseaju. S 27-imi leti je ta napadalni vezist na vrhuncu svoje kariere, ki jo je z Ajaxom pripeljal do točke, ko se pogovarjamo o enem boljših kreatorjev na svetu. Maročan bi še slepemu zrihtal asistenco, saj ima njegova žoga oči. Njegove diagonale so več kot seksi, njegov čas v Londonu pa … na kratko razočaranje. Ziyech je bil prvi v vrsti chelseajevih megalomanskih nakupov, ki vsaj zaenkrat še niso pokazali vsega kar znajo. Hakim je na igrišču sicer čaral, a je preprosto premalo na zelenici. Sezono je začel poškodovan in nekako srednje uspešno vlekel ta trend, da je po dobri polovici sezone zbral le 11 nastopov v Premier ligi. Dokazal je, da je njegova kreacija več kot zadostna za igranje v eni največjih lig na svetu, a da svoj status potrdi, bo moral slej kot prej začeti redno igrati.


(vir: premierleague.com) Ziyech

Donny van de Beek

Zdaj pa stopamo k zlati trojici, svetemu gralu tistega Ajaxovega moštva. Trojici, ki je poskrbela za neverjetno stopnjo vznemirjenja okoli že tako mlade in perspektivne ekipe. Prvi in verjetno najmanj prolifičen izmed zlate srede je van de Beek. Box to box vezni igralec, ki je bil že dalj časa na radarju največjih nogometnih klubov, je letos poleti »končno« zapustil Ajax in stopil na eno najvišjih stopničk svetovnega nogometa – le da mu je spodrsnilo in je padel po štengah. Donny je za okoli 40 milijonov prestopil v Manchester United. Cena je bila nekoliko nizka – najverjetneje posledica pandemije in skoraj zagotovo razlog, da so se Rdeči vragi odločili za ta nakup. Že takoj so se začela porajati vprašanja o tem, kje bo v Manchestru Donny našel svoje mesto, glede da ob Brunu Fernandesu, enemu najboljših napadalnih vezistov na svetu, in Paulu Pogbaju, še enemu A-list nogometašu (ko se potrudi), nujno rabijo obrambno naravnanega vezista. Nizozemec je po stilu igre precej podoben Pogbaju, tako da vprašanje, če je morda malo prehitro kupljena zamenjava za Francoza, ostaja odprto – a vseeno … En večjih nogometnih talentov, ki zdaj počasi že vstopa v zrela leta praktično ne dobiva priložnosti, vsaj v ligi ne – ni niti blizu prve enajsterice in ne uživa niti malo zaupanja trenerja Oleja Gunnarja Solskjaerja. Na trenutke je že pokazal talent in poteze, ki so ga krasile v Ajaxu, nedvomno mu ne manjka truda, saj ob vsaki priložnosti, ki jo dobi, skuša pokriti vseh 11 nasprotnikov naenkrat, a ne gre zanikati, da je nekajkrat na zelenici deloval malo izgubljen. Težko je govoriti o njegovi sposobnosti igranja na najvišjem odru, glede na to, da smo ga gledali tako malo – nesporno pa je, da se njegova kariera pri Unitedu ni začela po načrtih. Po drugi strani je dejstvo tudi, da si zasluži več priložnosti, Solskjaer pa ga ne uporabi niti takrat, ko bi nujno potreboval malo živahnosti na igrišču. Ne morem pomagati, da se mi malo smili. Nekako naj bi bil lani že v veljavi dogovor za prestop v madridski Real, a si ga Beli balet ni mogel/želel privoščiti glede na finančno situacijo svetovnega nogometa. To le potrjuje dejstvo, da so največji klubi v van de Beeku videli vrhunskega posameznika, a še poglablja vprašanje, če si je ta status zaslužil.

(vir: en.as.com) van de Beek

Frenkie de Jong

Drugi od treh mladih Nizozemcev, ki trenutno igra v eni od petih največjih lig in za enega največjih nogometnih klubov. De Jong je po sezoni 18/19 kot en najboljših mladih vezistov na svetu prestopil k takratnemu španskemu prvaku Barceloni. V Katalonijo je na njegovo žalost prispel v času, ko se pri Blaugrani dogajajo tektonski kadrovski premiki, počasi prihaja do menjave generacij, vse bolj pa se zdi, da se zaključuje tudi neverjetna era Lionela Messija v znamenitem modro-rdečem dresu. Frenkie je izjemno močan na žogi, dobro pokriva prostor, ko so mu dodeljene bolj obrambne naloge, hkrati pa ima občutek tudi v zadnji tretjini igrišča. Lanska (prva) sezona pri Barceloni je bila zanj precejšnje razočaranje, predstave niso bile na nivoju forme iz Ajaxa, a to nekako sovpada z mladostjo, precej zahtevnejšo ligo in nasprotniki ter novim okoljem, ki so na (takrat) 22-letniku zagotovo pustili tudi nekaj psihološkega pečata. V letošnji sezoni de Jong igra bolje, predstave sicer sovpadajo s precej neprepričljivo Barcelono, a kaže sposobnost kontroliranja sredine igrišča, ki ga je krasila na Nizozemskem. Čeprav krivulja njegove kariere ni tam, kjer smo pred dvema letoma napovedovali, je začel vsaj delno upravičevati svojo 85 milijonsko odkupnino (tudi jaz sem bil šokiran, ko mi je Transfermarkt postregel s to številko, a le potrjuje neverjeten medijski pomp, ki se je takrat ustvaril okoli mlade trojke Ajaxa). De Jong je še vedno v prvi polovici svojih dvajsetih, ideja, da lahko Barcelono popelje v novo generacijo, pa ponovno izgleda več kot le meglica.

(vir: acefootball.com) de Jong

Matthijs de Ligt

Centralni branilec si je pri 19 letih nadel Ajaxov kapetanski trak in jih odvodil do polfinala Lige prvakov. Za najmlajšega iz takratne enajsterice se je poleti leta 2019 zanimal praktično vsak evropski velikan. Dolgo je izgledalo, da se bo de Jongu pridružil v Kataloniji, a so njegove neverjetne predstave ceno dvignile do mere, da Barceloni ni več dišala. Na koncu se je odločil za Juventus, kamor ga je osebno po koncu njunega srečanja v Ligi narodov povabil tudi Cristiano Ronaldo. Nizozemec je verjetno še najbližje ravni, ki se je zanj napovedovala, a vseeno še ni dosegel srede elitnih centralnih branilcev. Vseeno se je treba zavedati njegove mladosti, pri 21-ih je pravzaprav še vedno na začetku svoje kariere. Glede na položaj, ki ga igra, in (pre)potrebno trdnost, ki ga ta zahteva, bodo izkušnje neverjetno pomembne za njegov razvoj – poleg tega pa si slačilnico ter igrišče deli z Giorgijem Chiellinijem in Leonardom Bonuccijem, branilcema z neverjetnima karierama. Tudi de Ligt se je lani lovil, ni igral svojega najboljšega nogometa, letos pa se je ustalil, njegova igra pa stabilizirala. Nedvomno še ne kaže dominantnih predstav iz Ajaxa, a v boljši ligi, na višjem nivoju, je posledično tudi težje izstopati. Vsaj v mojih očeh de Ligt že spada med boljše branilce, za status elite, superzvezdnika pa ima še zadosti časa. Tudi zanj se je odkupnina gibala okoli 85 milijonov, kar je še vedno preveč, a glede na raven, ki jo pri (verjetno ne morem dovolj poudariti) za centralnega branilca res rosnih letih že dosega, ni popolnoma neupravičena. Pokazal je izjemne vodstvene sposobnosti in je (po mojem mnenju) še vedno najperspektivnejši branilec na svetu.

(vir: blackwhitereadallover.com)

Kdo je torej v tej zmedi zmagovalec? Ajax. Sestavili so všečno in kvalitetno moštvo, na največjem klubskem nogometnem odru pripravili dražbo za mladeniče, ki so jih razvili, in samo z zlato trojko zaslužili okoli 210 milijonov. Noro. Klub iz Amsterdama je v položaju, ko še vedno igra na visoki ravni, a si lahko privošči dajanje priložnosti izjemno mladim nogometašem, ki velikokrat to priložnost tudi izkoristijo. In posledično je v mojih očeh – vsaj v malo širšem kontekstu – Ajax največja valilnica nogometnega talenta na svetu.

38 views0 comments

Recent Posts

See All
  • YouTube